Vodilo UM je zavezanost raziskovalni odličnosti in mednarodni primerljivosti v širšem raziskovalnem prostoru.
Z zavezanostjo odličnosti v raziskovanju in ustvarjanju spodbudnega okolja za doseganje vrhunskih raziskovalnih in umetniških dosežkov si prizadevamo za odkrivanje novega znanja, povezovanje z vodilnimi mednarodnimi raziskovalnimi organizacijami za sodelovanje v znanstvenoraziskovalnih in umetniških projektih, ustvarjanje priložnosti za dejavno vključevanje študentov v raziskovalno, umetniško in razvojno delo ter utrjevanje dejavnosti prenosa znanja za prispevek k razvoju družbe, reševanju globalnih izzivov in gospodarskemu napredku v regiji in širšem okolju.
V obdobju 2021-2030 sledimo strateškim ciljem:
- Trajnosten, družbeno odgovoren in kakovosten razvoj znanstvenih ved in umetniških disciplin ter raziskovalnih področij in podpodročij, ki jih razvija UM, ob upoštevanju načel pametne specializacije s poudarkom na reševanju družbenih izzivov.
- Doseganje znanstvene in umetniške odličnosti na vseh področjih delovanja raziskovalnih in umetniških skupin UM, upoštevajoč načela Leidenskega manifesta.
- Vzpostavitev Tehnološko-inovacijskega centra UM za učinkovito osrednjo infrastrukturno podporo znanstvenoraziskovalnim in inovacijskim procesom ter tehnološkemu prenosu znanja v okolje.
- Prizadevanje za stabilno sistemsko financiranje raziskovalnega in umetniškega dela na UM ter vzpostavljanje primerljivih pogojev za kakovostno raziskovalno okolje, ki bo omogočalo uravnotežen razvoj na vseh članicah.
- Krepitev kreativnih interdisciplinarnih raziskovalnih jeder na ključnih raziskovalnih usmeritvenih področjih.
- Uveljavljanje odprtega dostopa do znanstvenih dokumentov, podatkov in rezultatov raziskav ter javne raziskovalne infrastrukture.
Novice
Raziskovalne zgodbe
Vodilo Univerze je zavezanost raziskovalni odličnosti in mednarodni primerljivosti v širšem raziskovalnem prostoru.
Raziskovalci v objektivu
doc. dr. Iztok Kramberger
Raziskovalno delo doc. dr. Iztoka Krambergerja sega predvsem v iskanje novih metod in principov na področju neposrednih vmesnikov med človekom in strojem, hkrati pa je osredotočen na raziskave na področju kvantnih tehnologij ali neposredne interakcije med tehnologijo in naravo, kamor se uvrščajo tudi vesoljske tehnologije. S svojim raziskovanjem poskuša ustvarjati nove tehnologije in jih s pomočjo inovacij prenašati v novodobne tehnološke aplikacije na osnovi visoke stopnje miniaturizacije z namenom dvigovanja njihove inteligence, pri tem pa s pridihom biološke inspiracije razume tehnološko inovacijo kot seme tehnologije, katerega rezultat zagotavlja njeno nenehno prilagajanje na spreminjajoče se okolje.
doc. dr. Nejc Novak
Nejc Novak je docent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Raziskovalno deluje na področju računalniškega modeliranja in simulacij, celičnih struktur, avksetičnih celičnih materialov, karakterizacije in optimizacije celičnih struktur, ter udarnih in balističnih obremenitev. Nejc Novak je doktoriral leta 2019 na Univerzi v Mariboru z naslovom disertacije: Računalniško modeliranje avkstičnih celilnih struktur. Bil je gostujoči raziskovalec na University of Kumamoto (Japonska), Georgia Institute of Technology (ZDA), Beijing Institute of Technology (Kitajska) in Politecnico di Milano (Italija).
asist. Anja Mauko
Anja Mauko je mlada raziskovalka na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. V okviru doktorskega študija se ukvarja z mehansko karakterizacijo novih celičnih metamaterialov. Prav tako raziskovalno deluje na področjih visokohitrostnega testiranja materialov in naprednih računalniških simulacij. V letu 2018 je bila habilitirana v naziv asistentke iz področja konstruiranja. V času doktorskega študija je obiskala Czech Technical University in Prague (Češka), Izmir Institute of Technology (Turčija) in University of Kumamoto (Japonska).
asist. Yunus Emre Yılmaz
Yunus Emre Yılmaz je mladi raziskovalec na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, Slovenija. Leta 2020 se je vpisal na doktorski študij, v katerem je raziskoval nove celične metamateriale. Poudarek posveča mehanski karakterizaciji metamaterialov pri visokih stopnjah obremenitve. Je član Laboratorija za napredne inženirske simulacije in eksperimentiranje (LACE-X) za kompleksno računalniško modeliranje in simulacije, visoko zmogljivo računalništvo ter razvoj in karakterizacijo celičnih metamaterialov. Habilitiran je za asistenta na področju konstrukterstvo.
doc. dr. Matej Borovinšek
Doc. dr. Matej Borovinšek je leta 2009 doktoriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru s področja neurejenih celičnih struktur. Raziskovalno deluje na področju geometrijske karakterizacije in rekonstrukcije naprednih celičnih struktur, na področju razvoja novih celičnih struktur s pomočjo optimizacijskih metod ter na področju zahtevnih numeričnih analiz. Kot raziskovalec je gostoval na univerzi Okinawa National College of Technology na Japonskem in na univerzi University of Graz v Avstriji. Pedagoško deluje v okviru Katedre za konstruiranje, kjer pokriva področji računalniško podprtega konstruiranja in inženirskih numeričnih analiz.
prof. dr. Zoran Ren
Zoran Ren je leta 1994 pridobil doktorat znanosti (PhD) na Univerzi v Walesu, Swansea College, Velika Britanija, in nato nadaljeval akademsko kariero na Univerzi v Mariboru, kjer je od leta 2005 redni profesor na Fakulteti za strojništvo. Od leta 2000 je Alexander von Humboldt Research Fellow, ko je eno leto raziskovalno deloval na Univerzi Friederich Alexander Universität Erlangen Nürnberg v Nemčiji. Je strokovnjak za napredno računalniško modeliranje in simulacije, visoko zmogljivo računalništvo, modeliranje hitrih prehodnih pojavov v trdnih snoveh, konstruiranje strojnih elementov ter razvoj in karakterizacijo celičnih metamaterialov. Je vodja Laboratorija za napredne računalniške simulacije in eksperimentiranje (LACE-X) ter gostujoči profesor na Univerzi v Kumamotu na Japonskem in na Beijing Institute of Technology na Kitajskem.
prof. dr. Matej Vesenjak
Red. prof. dr. Matej Vesenjak je leta 2006 doktoriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, njegovo raziskovalno področje pa se osredotoča na računalniško podprto konstruiranje in razvoj ter karakterizacijo naprednih celičnih struktur in (meta)materialov. Znanstvenoraziskovalno sodeluje v okviru široko vzpostavljene mreže mednarodnega sodelovanja z mnogimi raziskovalnimi ustanovami doma in v tujini, rezultat česar so številni izjemni skupni znanstveni dosežki. Je tudi gostujoči profesor na tujih univerzah, za svoje akademske dosežke pa je prejel številne domače in mednarodne štipendije ter nagrade.
izr. prof. dr. Miran Ulbin
Miran Ulbin je študiral strojništvo na Univerzi v Mariboru, kjer je leta 1996 pridobil doktorat znanosti z tezo z naslovom “Prispevek k raziskavi kontaktnih problemov na zobnikih z metodo končnih elementov”. Je izredni profesor na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Mariboru in se raziskovalno ukvarja z numeričnimi analizami, računalniško podprtim konstruiranjem in računalniškim programiranjem. Kot raziskovalec je gostoval v Berkeley Nuclear Laboratories v Angliji, na Univerzi Friederich Alexander Universität Erlangen Nürnberg v Nemčiji in v Inštitutu za termomehaniko, Praga, Češka republika.
prof. dr. Urban Bren
Prof. dr. Urban Bren se raziskovalno ukvarja z molekularnim modeliranjem na področjih kemijske karcinogeneze in mikrovalovne katalize ter z računalniško podprtim načrtovanjem zdravilnih učinkovin. Za svoje delo je prejel praktično vse nagrade namenjene mlajšim slovenskim raziskovalcem (Prešernovo, Samčevo, Preglovo priznanje, Zlati znak Jožefa Stefana), Preglovo nagrado za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved ter prestižno Best Felow Prize Svetovne federacije znanstvenikov, ki ga je v mednarodni konkurenci izbrala kot enega od trinajstih znanstvenih upov prihodnosti. Posebno pa je ponosen na skupno objavo z Nobelovim nagrajencem za kemijo leta 2013 prof.dr. Ariehom Warshelom.
doc. dr. Marko Jukić
Marko Jukić je svojo raziskovalno pot v razvoju zdravilnih učinkovin pričel leta 2011 in sicer deluje na področju farmacevtske kemije in bioinformatike, kjer se še posebej osredotoča na načrtovanje novih protibakterijskih in protivirusnih zdravil ter na razvoj novih algoritmov in računalniških orodij za načrtovanje zdravil. V mednarodni znanstveni skupnosti je prisoten z izvirnimi znanstvenimi deli v znanstvenih revijah ter kot avtor programske opreme. Z veseljem sodeluje pri pedagoškem procesu in podaja znanje mlajšim generacijam, pri čemer je zelo aktiven na mednarodno priznanih projektih za ozaveščanje in izobraževanje javnosti, kot sta covid.si ter sidock@home.
izr. prof. dr. Natalija Ulčnik
Natalija Ulčnik je izredna profesorica za slovenski jezik in predavateljica na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja z zgodovino slovenskega (knjižnega) jezika, leksikologijo, leksikografijo, frazeologijo in paremiologijo. Osredinja se na jezikovnorazvojne zakonitosti in spremembe v slovenščini ter knjižnojezikovno variantnost, v zadnjem času pa tudi na pripravo frazeoloških učnih gradiv v digitalnem okolju. Vključena je bila v več raziskovalnih projektov s področja jezikoslovja in je članica raziskovalnega programa Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine.
izr. prof. dr. Darinka Verdonik
Darinka Verdonik dela kot višja znanstvena sodelavka in višja predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Po svoji osnovni izobrazbi je jezikoslovka in je habilitirana za področje slovenskega jezika. Kljub humanistični usmerjenosti svojo poklicno pot že od začetka razvija na tehnični fakulteti, kjer je začela kot tehnična sodelavka, zadolžena za izdelavo jezikovnih virov, potrebnih za razvoj govornih tehnologij. Danes poleg raziskovalnega dela, ki je osredotočeno zlasti na govorjeni jezik in pomen besed v kontekstu situacije, na tej fakulteti tudi predava vsebine iz komunikacije in medijske pismenosti.
asist. Sandi Majninger
Sandi Majninger je asistent na Fakulteti za računalništvo, elektrotehniko in informatiko na Univerzi v Mariboru. Njegovo pedagoško delo obsega učne enote, ki so vezane na razvoj spletnih aplikacij in spletne tehnologije. Raziskovalno se ukvarja tudi z računalniško obdelavo naravnega jezika ter z jezikovnimi tehnologijami. Posebej se zanima za računalniške algoritme za prepoznavo in ugotavljanje pomena iz besedil, ki so zapisana v naravnem jeziku. V okviru Laboratorija za heterogene računalniške sisteme sodeluje v številnih projektih, pri katerih razvija in koordinira razvoj programske opreme.
izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič
Mira Krajnc Ivič, izredna profesorica za slovenski jezik, je zaposlena na Oddelku za slovanske jezike in književnosti mariborske filozofske fakultete. Njene raziskave segajo na področje besediloslovja, jezikovne pragmatike, konverzacijske analiz, stilistike in deloma analize diskurza. Osredotočajo se na prvine posameznih besedil na ravni skladenjske in semantične koherentnosti, njune odvisnosti od zunajjezikovnih kontekstnih prvin in na razmerja med besedili z vidika žanrskosti. Med drugim je avtorica monografij Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika in Sodobna slovenska skladnja: diskurzni in slovnični vidik.
Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur RIUM
Univerza v Mariboru bo s projektom RIUM preko nabave nove vrhunske znanstvenoraziskovalne opreme bistveno nadgradila obstoječo raziskovalno infrastrukturo na prednostnih raziskovalnih usmeritvah Napredni materiali in tehnologije, Zdravje in varna hrana ter Pametni energetski in krožni sistemi. Oprema bo na voljo slovenskim raziskovalcem po načelu odprtega dostopa.
Metodo indentacije bomo uveljavili kot eno izmed vodilnih kvantitativnih metod materialografije in mehanske karakterizacije materialov na mikro- in nanonivoju.Prof. dr. Franc Zupanič, Fakulteta za strojništvo
Video galerija
RIUM – S 3D tiskalniki do napredka v medicini
RIUM – X-žarkovna fotoelektronska spektroskopija
RIUM – Kolaborativna robotska oprema
RIUM – Vrhunska analitska oprema v podporo raziskavam na področju zdravja in varne hrane
RIUM – Z RIUM opremo do prenosa znanja v industrijsko okolje
