Izziv projektne naloge je dejstvo, da so otroci in tudi sicer gostje na Turizma na posestvu Goričan med pogostitvijo željni sproščujočih in vsestransko navdihujočih aktivnosti na svežem zraku. Lokacija in ponudba je raznovrstna, saj vključuje hlev z živalmi, rob gozda, urejeno dvorišče in vrt, travnike. Z željo ločiti ljudi in predvsem mlade ter otroke od zaslonov, s ponudbo iger v naravnem okolju in dejavnosti, ki omogočajo aktivno preživljanje prostega časa v druženju med ljudmi in v stiku z naravo ter ob tem razširiti tudi naravoslovna znanja in izkušnje. Projektna skupina študentov je tako pripravila učno pot Žlambergarjeva pustolovščina po posestvu s fizično postavitvijo in navodili preko QR kod na lesenih količkih ter veliko različnih družabnih iger za igro na prostem (v povečanem merilu) iz odpadnega materiala: limbo, štiri v vrsto, metanje na količke, piramida konzerv, gol iz palete, razgledno točko… in nekaj idej za igro v notranjih prostorih.

Študenti: Lidija Šmid, Laura Kolar, Tjaša Brumec, Lara Križanec, Klara Križanec, Valerija Leva, Neža Lovrec in Gašper Križanec.
Pedagoški mentorji: doc. dr. Nika Golob, PEF
Delovni mentorji: ga. Janja Goričan

Projektna naloga Določitev fotonapetostnega potenciala na stavbah Univerze v Mariboru se je osredotočala na zmanjšanje stroškov električne energije in povečanje energetske samooskrbe z izrabo obnovljivih virov. Namen naloge je bil podati podrobno analizo možnosti za namestitev fotonapetostnih sistemov na stavbe Univerze v Mariboru ter določiti tehnično najbolj učinkovite rešitve.

Naloga je obravnavala ključne izzive, kot so natančna ocena potrebne velikosti fotonapetostnih sistemov glede na porabo električne energije stavb, optimalno umeščanje fotonapetostnih modulov glede na sončno obsevanje ter določitev stroškovno učinkovitih rešitev. Z interdisciplinarnim pristopom so študenti s pomočjo mentorjev in orodij, kot sta SolarEdge Designer in MATLAB, izvedli analize, pripravili tehnično dokumentacijo in ocenili ekonomsko upravičenost predlaganih sistemov. Sodelovanje z Elektro Maribor d.d. je zagotovilo dostop do pomembnih podatkov o stavbah in tehnično podporo.

Rezultati projekta vključujejo oceno fotonapetostnega potenciala, tehnične specifikacije za postavitev fotonapetostnih sistemov, analizo stroškov in prihrankov ter pregled zakonodajnih zahtev. Ti podatki omogočajo Univerzi v Mariboru pripravo na energetsko tranzicijo z zmanjšanjem odvisnosti od omrežja in povečanjem deleža obnovljivih virov energije.

Poleg tehničnih in ekonomskih rezultatov ima projekt širši vpliv na lokalno skupnost z ozaveščanjem o pomembnosti trajnostnih energetskih rešitev in vključevanjem študentov, ki so pridobili dragocene praktične izkušnje. Projekt je postavil temelje za nadaljnje raziskave in energetske projekte ter omogočil Univerzi v Mariboru korak proti trajnostni energetski prihodnosti.

Študenti: Miha Gomboši, Blaž Makari, Vid Fekonja, Jure Mali, Tim Markelc, Juš Prvinšek, Leon Gudlin, Nik Mesarec
Pedagoški mentorji: doc. dr. Klemen Sredenšek
Delovni mentorji: Dušan Kaiser

Cilj predlaganega projekta je bil sintetizirati različne katalizatorje na osnovi grafen oksida. Namen je bil zmanjšanje količine odpadkov. Uporaba velikih količin reagentov namreč ustvarja neželene stranske produkte, kot so na primer anorganske soli. Nekatere kemijske postopke lahko nadomestimo z bolj učinkovitimi katalitskimi postopki, ki omogočajo manjšo porabo energije in potrebnih komponent - reagentov. Katalizirane reakcije pomenijo bolj zeleno kemijo in bolj zelene kemijske procese. Katalizatorje smo okarakterizirali z uporabo različnih tehnik in jih uporabili pri reakciji dehidracije fruktoze.

Študenti so tekom dela na projektu spoznali različne laboratorijske tehnike, izvajali so eksperimente v naprednem računalniško kontroliranem šaržnem reaktorju, zasledovali in določili so spreminjajoče se koncentracije reagentov in produktov.

Študenti: Lucija Novak, Matjaž Jalovec, Jaka Peršak, Špela Peršak, Nejc Petkoski, Sara Pucelj, Anja Zadravec, Laura Žajdela
Pedagoški mentorji: izr. prof. dr. Darja Pečar, UM FKKT
Delovni mentorji: Rok Gomilšek

V okviru projekta smo uspešno uvedli robotsko celico, ki je optimizirala proizvodne procese in podjetju omogočila večjo učinkovitost ter konkurenčnost. Z avtomatizacijo monotonih nalog smo povečali produktivnost, zmanjšali stroške in izboljšali kakovost izdelkov. Hkrati smo razbremenili zaposlene, kar je prispevalo k njihovemu boljšemu počutju in večjemu zadovoljstvu na delovnem mestu. Robotska celica zdaj omogoča neprekinjeno delovanje, zmanjšuje materialne izgube in podjetju zagotavlja večjo prilagodljivost na trgu.

Študenti: Tjaša Kozar, Anamari Klemenčič, Luka Denša, Nika Bajda, Timotej Bardo, Aleksander Leon Štukelj in Gabriel Uršanić
Pedagoški mentorji: doc. dr. Robert Ojsteršek, UM FS
Delovni mentorji: Aljaž Javernik, Plastika Skaza d.o.o.

Cilj projekta je bil razvoj rešitve za avtomatizacijo robotskega pobiranja surovcev v proizvodnji, s pomočjo strojnega vida. Razvili smo dva modela za prepoznavo surovcev v urejenem in razsutem stanju ter izdelali namensko prijemalo za pobiranje. Sistem omogoča večjo avtonomijo in izboljša učinkovitost proizvodnih procesov, hkrati pa zmanjšuje napake in potrebo po človeškem posredovanju.

Študenti: David Pšeničnik, Lan Kuharič, Maj Črešnar, Sebastian Fideršek, Renato Žaberl, Dejan Fistrić, Jan Forjanič, Žan Dermelj
Pedagoški mentorji: doc. dr. Janez Gotlih, UM FS
Delovni mentorji: Marko Pišek

Projekt ŠI:UM (NOO) z naslovom »Digitalne rešitve za duševno blagostanje otrok z avtizmom – Podpora zdravstvene nege« je razvijal digitalne vsebine za izboljšanje duševnega zdravja in socialne vključenosti otrok z avtizmom. Interdisciplinarna ekipa študentov je skupaj z Društvom DAN zasnovala prilagojene rešitve, ki naslavljajo senzorne in kognitivne potrebe otrok. Na podlagi mnenja otrok z avtizmom te pregleda literature smo razvili digitalne vsebine za otroke z avtizmom, izboljšali kompetence študentov in ter prispevali k zmanjšanju socialne izolacije.

Študenti: Alić Jasmina, Budja Nika, Kovač Vanesa, Kumar Nika, Pešak Klara, Pobolšar Nika, Verbančič Manca, Matevž Gabriel Može Guerrero
Pedagoški mentorji: doc. dr. Leona Cilar Budler, UM FZV
Delovni mentorji: Sabina Herle, predsednica društva za avtizem DAN

Naš cilj pri projektu je bil razviti aplikacijo za spodbujanje slušnega razvoja predšolskih otrok z uporabo digitalnih orodij, kar bi pripomoglo vzgojiteljem pri sprotnem spremljanju razvoja otrok.

Aplikacija je prilagojena motoričnim in kognitivnim sposobnostim otrok v tej starosti skupini, prav tako pa omogoča samodejno generiranje vaj in takojšno povratno informacijo o napredku otroka.

Študenti: Jasmina Motoh, Eva Trbuc, Klavdija Praprotnik, Nuša Majcenovič, Jaka Košir, Marko Živković, Jan Ritonja Kralj, Vid Krivograd
Pedagoški mentorji: doc. dr. Maruša Laure, UM PEF
Delovni mentorji: Vito Meznarič

UKC MB je s pomočjo naše projektne naloge prepoznal pomanjkljivosti v sistemu pnevmatičnih cevi in ročnega transporta. Izboljšanje sledljivosti vzorcev in dodatno izobraževanje zaposlenih lahko zmanjšata človeške napake in izgubo vzorcev, kar bo prispevalo h kakovostnejšemu delu zdravstvenih delavcev in boljši oskrbi pacientov. Pravilno ravnanje s pnevmatičnim sistemom povečuje produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih ter zmanjšuje stroške povezane z izgubo vzorcev in ponovnimi odvzemi. Večja kompetentnost in strokovnost zdravstvenega osebja pozitivno vplivata na delovno okolje in storitve za paciente. Zmanjšanje izgube vzorcev in hitrejša obdelava vzorcev pomenita optimizacijo delovnih procesov, kar lahko prispeva k učinkovitejšemu delu in dolgoročnim finančnim prihrankom za bolnišnico. Projektni predlogi predstavljajo celovito rešitev za izboljšanje učinkovitosti in zanesljivosti sistema pnevmatičnih cevi v UKC MB. Uvajanje teh izboljšav bo povečalo zadovoljstvo pacientov in zaposlenih ter zagotovilo višjo kakovost zdravstvene oskrbe. Celovit pristop zagotavlja, da bo UKC MB bolje izkoristil svoje resurse, povečal operativno učinkovitost in izboljšal storitve za paciente.

Študenti: Jakob Dolinšek, Klemen Gungl, Adelisa Huskić, Sergeja Kolar, Domen Lah, Teo Ojo, Tine Šuster, Timotej Peter Valcl
Pedagoški mentorji: izr. prof. Klavdij Logožar, UM EPF
Delovni mentorji: mag. Bojan Vračko, univ. dipl. inž. el., UKC Maribor

Projekt “Izkoriščanje prelite vode” je prinesel več rezultatov:
Optimalna velikost postrojenja: Na podlagi analize podatkov je bila določena optimalno velikost postrojenja za izkoriščanje energije prelite vode.
Modelna velikost turbine: Izvedena je bila podobnostna analiza in določena modelna velikost turbine za laboratorijska testiranja.
Izgradnja in test: Izdelano je bilo modelno postrojenje za izkoriščanje prelite vode in izvedeno laboratorijsko preizkušanje.
Praktične izkušnje: Študenti so pridobili dragocene praktične izkušnje in kompetence, ki so koristne za prihodnje projekte in zaposlitve.
Interdisciplinarno sodelovanje: Projekt je omogočil sodelovanje študentov iz treh različnih fakultet, kar je pripomoglo k boljšemu mreženju in razvoju timskega dela.

Študenti: Mihailo Urošević, Aleksa Jovičić, Aleksa Kaličanin, Jovana Kalajanović, Marko Sindjelić, Tomaž Hozjan, Anže Viher, Timotej Tepeh
Pedagoški mentorji: doc. dr. Matej Fike UM FE
Delovni mentorji: Boštjan Pišotek

Glavni cilji so bili izdelava brošure o kolesarskih poteh v bližini Panonske vasi, raziskava navad tujih turistov, iskanje tržnih poti za oglaševanje v tujini ter prenova in izboljšava obstoječe spletne strani. Izdelali smo brošuro s kolesarskimi potmi v več jezikih, izvedli in analizirali anketo ter določili najbolj primerne tuje spletne strani za oglaševanje. Spletno stran smo vsebinsko in vizualno izboljšali, lektorirali in prevedli v tuje jezike.

Študenti: Laura Horvat, Kristina Žižek, Lovro Breznik, Tara Šertel, Ana Dreo, Vanesa Korže, Maša Štraus, Jan Garmut
Pedagoški mentorji: dr. Sonja Sibila Lebe, UM EPF; Doc. dr. Tina Tomažič, UM FERI
Delovni mentorji: Maja Kadiš

Kratki izobraževalno-razlagalni filmi so usmerjeni v aktualno kritično razmišljanje mladih o pomenu knjige in branja, kar vključuje tudi uporabo možnosti knjižničnega sistema COBISS z vidika funkcionalnosti in uporabniške podpore. Sodelujoče študentke so tako v skladu s cilji pripravile scenarije, v različnih okoljih posnele in zmontirale 14 video posnetkov, ki so jih uspešno objavile na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, TikTok).

Študenti: Eva Cimerman, Maša Lipuš, Maša Štraus, Lana Potočnik, Urška Verzel, Kaja Maister, Ivona Popović, Daša Žuman
Pedagoški mentorji: izr. prof. dr. Blanka Bošnjak, UM FF
Delovni mentorji: Boštjan Batič, IZUM

V projektu KSB smo preučevali krčenje betona, ki lahko povzroči razpoke in zmanjša nosilno sposobnost ter trajnost betonskih konstrukcij. Preučili smo različne tipe krčenja in dejavnike, ki vplivajo nanj. Za podjetje Strdin d.o.o. smo testirali nov kemijski dodatek PEG, ki zmanjšuje krčenje in izboljšuje mehanske lastnosti betona. Rezultati prispevajo k večji trajnosti in varnosti betonskih gradbenih elementov.

Študenti: Živa Doberšek, Zala Petauer, Dejana Markova, Nikolina Škrilec, Jan Čokolič, Tinkara Kovačič, Amar Beširevič, Peter Škrilec
Pedagoški mentor: Gregor Kravanja

Cilj projekta je bil razviti optimiziran postopek za predobdelavo alg in njihovih odpadnih mas, ki še vedno vsebujejo številne biološko aktivne sestavine. Poseben poudarek je bil na učinkoviti izolaciji sekundarnih metabolitov, vključno s fukoksantinom, ki je sekundarni fotosintetski pigment z izrazitimi protirakavimi lastnostmi. Ti metaboliti imajo velik potencial za uporabo pri razvoju novih bioloških zdravil. Projekt je bil zasnovan z namenom premagovanja izzivov, povezanih z razbijanjem celične stene alg in izolacijo teh koristnih spojin, pri čemer je bila ključna naloga razviti okolju prijazen in trajnosten postopek. Projekt je potekal v treh glavnih fazah, od katerih je vsaka imela specifične cilje in dosežke. Prva faza se je osredotočala na predobdelavo materiala. Razvili smo nove metode predobdelave alg z uporabo čistih ali vodnih ionskih tekočin ter ionskih tekočin na biološki osnovi, kot sta holinijev L-lizinat in holinijev laktat. Te metode so omogočile učinkovitejšo ekstrakcijo biološko aktivnih komponent, saj so skrajšale čas obdelave in omogočile blažje pogoje v primerjavi s tradicionalnimi metodami. Posebna pozornost je bila namenjena trajnostnemu vidiku postopka, pri čemer smo raziskali možnosti ponovne uporabe uporabljenih topil. Druga faza projekta je bila namenjena izolaciji in karakterizaciji biološko aktivnih komponent. V tej fazi smo uporabili različne napredne metode za izolacijo teh komponent in nato preučevali njihov vpliv na različne organizme. Posebno pozornost smo posvetili izolaciji fukoksantina in drugih sekundarnih metabolitov, ki imajo potencialne koristne učinke na zdravje. Ugotovili smo, da so najuspešnejši tlaki izolacije nad 350 barov in pod 500 barov. Tretja faza projekta je bila osredotočena na formulacijo izvlečkov in komponent. Cilj te faze je bil razviti in formulirati izolirane komponente v različne končne izdelke, kot so organogeli in praški, ki bi jih lahko uporabili v medicini, farmaciji in prehrani. Ta pristop je omogočil pripravo izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki lahko neposredno prispevajo k izboljšanju zdravstvene oskrbe. Ključni inovativni dosežek projekta je bila uspešna uporaba ionskih tekočin na biološki osnovi za predobdelavo alg, kar je omogočilo učinkovitejšo in bolj trajnostno ekstrakcijo sekundarnih metabolitov. Uporaba teh okolju prijaznih tekočin je bistveno zmanjšala potrebo po škodljivih topilih, kar je prispevalo k bolj zelenemu in trajnostnemu pristopu pri predobdelavi alg. Celoten postopek je bil zasnovan tako, da maksimalno izkoristi biološko aktivne sestavine alg, hkrati pa minimizira okoljski vpliv.

Študenti: Sanja Toplak, Luka Horvat, David Öri, Maša Žitek, Lučka Godec, Ema Štih, Armina Rahmanovič, Leon Škrabl
Pedagoški mentorji: dr. Taja Žitek Makoter
Delovni mentorji: Jožica Šerbinek

Projektna naloga se je osredotočala na spoznavanje delovanja proizvodnega podjetja ter analizo, optimizacijo in digitalizacijo njegovih temeljnih procesov ter aktivnosti. Študentje so v realnem delovnem okolju pridobili vpogled v delovanje podjetja, se seznanili z njegovimi temeljnimi in pomožnimi procesi ter s praktičnim izzivom reševanja realnega problema. Skozi projektno nalogo so študentje pridobili praktične izkušnje in uporabili svoje znanje za reševanje izziva optimizacije procesnega pristopa ter digitalizacije poslovanja podjetja. Na podlagi posnetka obstoječega stanja so izdelali predlog rešitve optimiziranega procesnega pristopa s konkretnimi predlogi izboljšav.

Študenti: Tilen Mitnjek, Žan Farkaš, Natalija Belegišanin, Nejc Podkoritnik, Jakob Gačnik, Alen Knez, Zoran Popović, Leon Škrabl
Pedagoški mentorji: prof. dr. Borut Jereb, UM FL
Delovni mentorji: Denis Orel Šanko

V okviru projekta je bilo opravljeno raziskovalno delo, ki je vključevalo anketiranje 1749 osnovnošolcev 8. in 9. razredov. Raziskava je razkrila, da je kar 84% anketirancev izrazilo zanimanje za testiranje, ki bi jim podalo informacije o najbolj ustrezni karieri glede na njihove osebnostne lastnosti, talente in sposobnosti. Glavna rešitev, ki jo projekt predlaga, je ustanovitev Talent centra Slovenija, ki bi ponujal celovito karierno svetovanje.

Študenti: Nina Ferlič - FF UM, Kaja Cajnko - FF UM, Zarja Gumilar Papotnik - FF UM, Sara Lazar – MF UM, Nika Kovačič Petek – FKKT UM, Katarina Švigelj – FF UM, Laura Denko – FNM UM, Mojca Šeruga – FNM UM
Pedagoški mentorji: asist. dr. Petra Cajnko – FNM UM
Delovni mentorji: Martina Caf Šaruga, MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA

S študentskim izzivom smo želeli spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje med mladimi in starostniki, ki so oskrbovanci Doma upokojencev Kranj. Ob tem smo se naslonili na vsebine trajnostnega razvoja, zelenega in digitalnega prehoda ter omogočili vsem vključenim izmenjavo znanj, veščin in spretnosti na omenjenih področjih. S projektno nalogo so študenti, ki so bili smiselno vključeni po interdisciplinarnih študijskih področjih izvajali delavnice, pripravili predstavitve v obliki posterjev, sodelovali pri aktivnostih Doma upokojencev Kranj, ki so smiselno povezovali študente s starostniki. Na drugi strani so starostniki v obliki uresničevanja medgeneracijskega sodelovanja s svojega dela predvsem prenašali izkušnje in vednosti s področja trajnostnega razvoja in zelenih vsebin. Vsak študent je za posamezni mesec tako individualno pripravil izhodišča za spodbujanje medgeneracijskega povezovanja, ravno tako so kot skupina sodelovali v večjih aktivnostih v času projekta.

Celoten projekt je bil ne le poučen, ampak tudi čudovita priložnost za medgeneracijsko povezovanje. Starejši so se lahko ponovno povezali z akademskim svetom, spoznali nove tehnologije in mlade, ki so jim z navdušenjem predstavili svoje dosežke. Mi pa smo imeli priložnost, da spoznamo njihovo modrost, izkušnje in poglede na svet.

Študenti: Vladimir Todorović, Zerina Kozić, Ajda Turk, Julijana Božnar, Kristjan Veber, Karin Poprijan, Vid Indihar Veličkovič, Zala Bergoč
Pedagoški mentorji: prof. dr Polona Šprajc, UM FOV, prof. dr. Anja Žnidaršič, UM FOV
Delovni mentorji: Jana Pungeršek, Dom upokojencev Kranj

V projektu je bila narejena analiza možnosti izrabe alternativnega goriva RDF, ki predstavlja gorljivo frakcijo, ki jo iz odpadkov izločijo v centrih za ravnanje z odpadki. Odpadki so energijsko bogati, seveda pa je njihova izraba vse prej kot enostavna. V večji meri končajo v sežigalnicah, v projektu pa smo se ukvarjali z procesom piroliziranja danih odpadkov.

Študenti: Maja Bagari, Lan Kokol, Matjaž Butolen, Blaž Potočnik, Vasil Handjiski, Neja Veit, Kaja Cajnko, Zarja Gumilar Papotnik
Pedagoški mentorji: doc. dr. Timi Gomboc
Delovni mentorji: doc. dr. Tanja Bagar

Študentje so v okviru projekta optimizirali MIP senzor za detekcijo inzulina, ki bi ga na IBV radi vključili v in vitro model kože, ki ga razvijamo. Na podlagi obsežnega pregleda literature, so razvili še protokol za MIP senzor za laktat, ki bi ga podjetje želelo integrirati v prenosni kontinuirani merilec laktata za vojake in druge službe, kjer so velike fizične obremenitve in je lahko dvig koncentracije laktata problematičen.

Študenti: Jure Terdin, UM MF (Splošna medicina), Tim Zupančič, UM MF (Splošna medicina), Matic Žnidaršič, UM MF (Splošna medicina), Jaro Vezjak, UM MF (Splošna medicina), Noah Emil Glisik, UM MF (Splošna medicina), Maša Kaiser, UM MF (Splošna medicina), Tilen Brus, UM FS (Strojništvo), Amadej Murko, UM FS (Konstrukterstvo).
Pedagoški mentorji: doc. dr. Tina Maver, mag. farm., UM MF, asist. dr. Tanja Zidarič, univ. dipl. mikrobiolog, UM MF
Delovni mentorji: g. Tadej Tofant, Tofant d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj

Naloga obravnava težave, ki nastanejo v sporih med družbeniki družb z omejeno odgovornostjo, ko se njihove poti ločijo – v primerih izključitev in izstopov. Na podlagi analize domačih in tujih pravnih virov, sodne prakse in izbranih družbenih pogodb so izpostavljeni primeri dobrih praks in oblikovane smernice za rešitve glede zaznanih težav v praksi. Posebna pozornost je ob zasledovanju cilja večje ekonomičnosti postopkov namenjena sodnim postopkom.

Študenti: Jakob Hauptman, Eva Vervega, Matias Kocijančič, Tomaž Hercog, Žan Jevšovar, Anja Hiter Tinauer, Maruša Terzić, Tilen Bartolme
Pedagoški mentor: izr. prof., dr. Jerneja Prostor, PF UM
Delovni mentor: odvetnica Manuela Bencak

Projektna naloga se je osredotočala na raziskovanje zmogljivosti proizvodnje električne in toplotne energije s pomočjo hibridnih sončnih sistemov in je vključevala trajnostne zelene tehnologije, pri čemer hibridni sončni sistemi predstavljajo obetavno, a še vedno razvojno fazo. Cilj projekta je bil določiti potencial hibridnih sončnih sistemov pri večjih ogrevalnih sistemih in oceniti njihovo učinkovitost v različnih letnih časih. Projekt je bil razdeljen na tri ključne faze. V prvi fazi so se zbirali in analizirali podatki za izračun zmogljivosti hibridnih sončnih sistemov. Druga faza je vključevala pripravo tehnične dokumentacije, ki opisuje strojne in električne zahteve za namestitev in delovanje sistema. V zaključni fazi so se izvedle poglobljene analize ekonomske upravičenosti projekta in pregled relevantne zakonodaje, ki ureja postavitev takšnih sistemov. Projektna ekipa, sestavljena iz interdisciplinarne skupine študentov ter pedagoških mentorjev in mentorjev iz gospodarstva je uspešno zaključila zadani izziv ter rezultate tudi uspešno predstavila širši javnosti.

Študenti: Luka Denša - Fakulteta za strojništvo UM, Mia Filipič - Ekonomsko poslovna fakulteta UM, Miha Gomboši - Fakulteta za energetiko UM, Rok Konečnik - Fakulteta za energetiko UM, Domen Kuhar - Fakulteta za energetiko UM, Tim Lešnik - Fakulteta za energetiko UM, Manja Obreza - Fakulteta za energetiko UM, Jernej Počivalnik - Fakulteta za energetiko UM,
Pedagoški mentorji: prof. dr. Sebastijan Seme, UM FE
Delovni mentorji: Janez Ramšak, tehnični direktor (Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.)

V okviru izziva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0 smo se osredotočili na sintezo in preučevanje naprednih trajnostnih kompozitov – geopolimerov. Sintetizirali amo nove trajnostne geopolimerne kompozite, ki so zanimivi za gradbeno industrijo. Optimizirali smo uporabo aluminosilikatnih materialov, aktivatorja ter mineralnih agregatov, da bi dosegli želene lastnosti, kot so visoka tlačna trdnost, trajnost in ekonomičnost.

Študenti: Matic Detmar, Lana Gajšt, Nuša Hardman, Metod Jarnovič, Ana Koleša, Tim Oražem, Žiga Tomaž Krajnc, Lana Mori
Pedagoški mentorji: Gregor Kravanja
Delovni mentorji: Jerjen Karničnik

Namen projektnega dela je bil optimizirati kmetijsko pridelavo (variabilno gnojenje) z zajemom podatkov (slik) in izdelavo ustreznih digitalnih kart.

Rezultat projekta je izdelana digitalna karta gnojenje njivske površine (žita), katera se prenese na traktor in pametni trosilec, ter se tako izvaja variabilno gnojenje z določenih hranilom po površini. Namen je bil študentom prikazat, kako določit območja na njivi kjer rastline potrebujejo več oziroma manj hranil in jih z pametno tehnologijo tudi ustrezno dodajat.

Študenti: Žiga Lotrič, Mihael Biro, Aljaž Marinič, Oskar Grabnar, Kurnik Maja, Katarina Lipovšek, Jaša Jernej Rakun Kokalj, Andrej Cevzar
Pedagoški mentorji: Doc. Dr. Peter Vindiš, UM FKBV
Delovni mentorji: Sergej Krajnc

Cilj projekta je bil nadgradnja študentskega robota FarmBeast. Izboljšanje hitrosti in delovanja robota. Na mednarodnem tekmovanju poljskih robotov Field Robot Event v Nemčiji smo dosegli 1. mesto v disciplini zaznavanja (“sensing”), ki združuje odkrivanje in kartiranje neznanega prostora in zaznavo plevela. Ter 1. Mesto v disciplini freestyle, kjer je predstavljena inovativna ideja obiranja malin, ki temelji na umetni inteligenci.

Študenti: Katarina Lipovšek, Maja Kurnik, Marjan Dreier, Jaka Brišnik, Jaša Jernej Rakun Kokalj, Urban Naveršnik, Jan Hudobreznik, Gregor Popič
Pedagoški mentorji: dr. Damijan Kelc, UM FKBV
Delovni mentorji: Peter Lepej

Cilj predlaganega projekta je bil sintetizirati različne katalizatorje na osnovi glinice (Al2O3), ki smo jo dobili v sodelujočem podjetju. Namen je bil zmanjšanje količine odpadkov. Uporaba velikih količin reagentov namreč ustvarja neželene stranske produkte, kot so na primer anorganske soli. Nekatere kemijske postopke lahko nadomestimo z bolj učinkovitimi katalitskimi postopki, ki omogočajo manjšo porabo energije in potrebnih komponent - reagentov. Katalizirane reakcije pomenijo bolj zeleno kemijo in bolj zelene kemijske procese. Katalizatorje smo okarakterizirali z uporabo različnih tehnik in jih uporabili pri reakciji esterifikacije miristinske kisline v metanolu.

Študenti so tekom dela na projektu spoznali različne laboratorijske tehnike, izvajali so eksperimente v naprednem računalniško kontroliranem šaržnem reaktorju, zasledovali in določili so spreminjajoče se koncentracije reagentov in produktov ter razvili matematični model, ki opisuje razgradnjo miristinske kisline do metil miristata.

Študenti: Katarina Zavrl, Rok Petrovič, Lucija Flucher, Anteja Garmut, Zala Arih, Borka Pačavra, Luka Širec in Nik Damiš
Pedagoški mentorji: Darja Pečar
Delovni mentorji: Rok Gomilšek

Projekt D3P se je osredotočal na razvoj in implementacijo digitalnih rešitev za pametno proizvodnjo. Cilj projekta je bil izboljšati učinkovitost, zanesljivost in hitrost proizvodnih procesov ter zmanjšati človeške napake. Za ta namen smo razvili digitalne dvojčke proizvodnih procesov in uporabili numerične simulacije za napoved obnašanja strojnih komponent. S tem smo dosegli večjo učinkovitost, natančnost in prilagodljivost proizvodnje.

Študenti: David Pšeničnik, Martin Bač, Maj Črešnar, Žan Resner, Tjaša Štiberc, Anteja Garmut, Renato Žaberl, Kevin Štukelj Povh
Pedagoški mentorji: doc. dr. Janez Gotlih, dr. Snehashis Pal
Delovni mentorji: Marko Pišek

Sodelovalna delovna mesta, kjer delavec in sodelovalni robot tvorita skupek s individualnimi prednostmi in izničujeta posamične omejitve so eden izmed stebrov Industrije 5.0. Takšno delovno mesto lahko zagotavlja visoko prilagodljive in učinkovite proizvoden procese. Rezultati projekta dokazujejo pomen preučevanja vpliva sodelovalnega robota na delavca. Delavec je v središču pozornosti saj individualizacija delovnega mesta, glede na zmogljivosti in preference delavca, igra ključno vlogo pri optimalno izkoriščenih proizvodnih sistemih Industrije 5.0.

Študenti: Nika Pavletič, Ognjen Savković, Smiljana Milošević, Domen Raušl, Vid Leva, Jan Pokeršnik, Dino Domislović Brkić in Gabriel Uršanić
Pedagoški mentorji: doc. dr. Robert Ojsteršek
Delovni mentorji: Aljaž Javernik

V okviru projekta samo na podlagi algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v elektronskih besedilih (Kompara Lukančič, 2009) pripravili tipološko raznolik korpus jezika stroke, in sicer varstvoslovja in turizma, zbrali besedila skladno s tipologijo turističnih in varstvoslovnih besedil ter opravili filtracijo in pridobili krajšavno-razvezavne pare ob pomoči programa Krajšava. Ob pomoči tipologije varstvoslovnih in turističnih besedil samo zbrali vastvoslovna in turistična besedila, slednja smo iskali ob pomoči Google učenjaka in spleta, gre za besedila, ki ustrezajo posameznim tipološkim podskupinam, npr. znanstveni članke, strokovni članek, časopisni članek, reklama ipd. Na tak način smo pridobili gradivo za pripravo terminološke zbirke. V projekt so bili vključeni študenti Fakulteta za varnostne vede in Fakultete za turizem, ki so skladno z besedilno metodologijo za turistična besedila (Mikolič, 2007) ter varstvoslovna besedila, pripravili zbirko angleških besedil. Besedila so ob pomoči spletnega programa Krajšava, ki je namenjen zgolj udeležencem na projektu in ga je pripravil dr. Peter Holozan, filtrirali besedila in pridobili krajšavno-razvezavne pare. Namen projekta je bil zbrati krajšavno-razvezavne pare jezika stroke in jih ustrezno obdelati, in sicer v smislu lematizacije in zapisa ter jih pripraviti za vnos v slovarsko masko, in sicer gesla vnesti v terminološko zbirko na portalu Termania. Zbrka predstavlja ažurni vpogled v strokovni jezik varstvoslovja in turizma. Študenti so dobljene tuje krajšave pripravili za vnos v slovarsko masko po predhodno dogovorjeni obliki, ki sestoji iz gesla, tuje razvezave (in sicer v angleškem jeziku) ter slovenskega prevoda.

Študenti: Sambodhi Soma Gondane, Alisa Karpenko, Stanislava Kolesnikova, Petra Krnc, Tine Mesarič, Jan Porok, Nik Zupančič, Klara Žibret
Pedagoški mentorji: izr. prof. dr. Mojca Kompara Lukančič
Delovni mentorji: dr. Peter Holozan

doc. dr. Iztok Kramberger

Raziskovalno delo doc. dr. Iztoka Krambergerja sega predvsem v iskanje novih metod in principov na področju neposrednih vmesnikov med človekom in strojem, hkrati pa je osredotočen na raziskave na področju kvantnih tehnologij ali neposredne interakcije med tehnologijo in naravo, kamor se uvrščajo tudi vesoljske tehnologije. S svojim raziskovanjem poskuša ustvarjati nove tehnologije in jih s pomočjo inovacij prenašati v novodobne tehnološke aplikacije na osnovi visoke stopnje miniaturizacije z namenom dvigovanja njihove inteligence, pri tem pa s pridihom biološke inspiracije razume tehnološko inovacijo kot seme tehnologije, katerega rezultat zagotavlja njeno nenehno prilagajanje na spreminjajoče se okolje.

doc. dr. Nejc Novak

Nejc Novak je docent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Raziskovalno deluje na področju računalniškega modeliranja in simulacij, celičnih struktur, avksetičnih celičnih materialov, karakterizacije in optimizacije celičnih struktur, ter udarnih in balističnih obremenitev. Nejc Novak je doktoriral leta 2019 na Univerzi v Mariboru z naslovom disertacije: Računalniško modeliranje avkstičnih celilnih struktur. Bil je gostujoči raziskovalec na University of Kumamoto (Japonska), Georgia Institute of Technology (ZDA), Beijing Institute of Technology (Kitajska) in Politecnico di Milano (Italija).

asist. Anja Mauko

Anja Mauko je mlada raziskovalka na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. V okviru doktorskega študija se ukvarja z mehansko karakterizacijo novih celičnih metamaterialov. Prav tako raziskovalno deluje na področjih visokohitrostnega testiranja materialov in naprednih računalniških simulacij. V letu 2018 je bila habilitirana v naziv asistentke iz področja konstruiranja. V času doktorskega študija je obiskala Czech Technical University in Prague (Češka), Izmir Institute of Technology (Turčija) in University of Kumamoto (Japonska).

asist. Yunus Emre Yılmaz

Yunus Emre Yılmaz je mladi raziskovalec na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, Slovenija. Leta 2020 se je vpisal na doktorski študij, v katerem je raziskoval nove celične metamateriale. Poudarek posveča mehanski karakterizaciji metamaterialov pri visokih stopnjah obremenitve. Je član Laboratorija za napredne inženirske simulacije in eksperimentiranje (LACE-X) za kompleksno računalniško modeliranje in simulacije, visoko zmogljivo računalništvo ter razvoj in karakterizacijo celičnih metamaterialov. Habilitiran je za asistenta na področju konstrukterstvo.

doc. dr. Matej Borovinšek

Doc. dr. Matej Borovinšek je leta 2009 doktoriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru s področja neurejenih celičnih struktur. Raziskovalno deluje na področju geometrijske karakterizacije in rekonstrukcije naprednih celičnih struktur, na področju razvoja novih celičnih struktur s pomočjo optimizacijskih metod ter na področju zahtevnih numeričnih analiz. Kot raziskovalec je gostoval na univerzi Okinawa National College of Technology na Japonskem in na univerzi University of Graz v Avstriji. Pedagoško deluje v okviru Katedre za konstruiranje, kjer pokriva področji računalniško podprtega konstruiranja in inženirskih numeričnih analiz.

prof. dr. Zoran Ren

Zoran Ren je leta 1994 pridobil doktorat znanosti (PhD) na Univerzi v Walesu, Swansea College, Velika Britanija, in nato nadaljeval akademsko kariero na Univerzi v Mariboru, kjer je od leta 2005 redni profesor na Fakulteti za strojništvo. Od leta 2000 je Alexander von Humboldt Research Fellow, ko je eno leto raziskovalno deloval na Univerzi Friederich Alexander Universität Erlangen Nürnberg v Nemčiji. Je strokovnjak za napredno računalniško modeliranje in simulacije, visoko zmogljivo računalništvo, modeliranje hitrih prehodnih pojavov v trdnih snoveh, konstruiranje strojnih elementov ter razvoj in karakterizacijo celičnih metamaterialov. Je vodja Laboratorija za napredne računalniške simulacije in eksperimentiranje (LACE-X) ter gostujoči profesor na Univerzi v Kumamotu na Japonskem in na Beijing Institute of Technology na Kitajskem.

prof. dr. Matej Vesenjak

Red. prof. dr. Matej Vesenjak je leta 2006 doktoriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, njegovo raziskovalno področje pa se osredotoča na računalniško podprto konstruiranje in razvoj ter karakterizacijo naprednih celičnih struktur in (meta)materialov. Znanstvenoraziskovalno sodeluje v okviru široko vzpostavljene mreže mednarodnega sodelovanja z mnogimi raziskovalnimi ustanovami doma in v tujini, rezultat česar so številni izjemni skupni znanstveni dosežki. Je tudi gostujoči profesor na tujih univerzah, za svoje akademske dosežke pa je prejel številne domače in mednarodne štipendije ter nagrade.

izr. prof. dr. Miran Ulbin

Miran Ulbin je študiral strojništvo na Univerzi v Mariboru, kjer je leta 1996 pridobil doktorat znanosti z tezo z naslovom "Prispevek k raziskavi kontaktnih problemov na zobnikih z metodo končnih elementov". Je izredni profesor na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Mariboru in se raziskovalno ukvarja z numeričnimi analizami, računalniško podprtim konstruiranjem in računalniškim programiranjem. Kot raziskovalec je gostoval v Berkeley Nuclear Laboratories v Angliji, na Univerzi Friederich Alexander Universität Erlangen Nürnberg v Nemčiji in v Inštitutu za termomehaniko, Praga, Češka republika.

prof. dr. Urban Bren

Prof. dr. Urban Bren se raziskovalno ukvarja z molekularnim modeliranjem na področjih kemijske karcinogeneze in mikrovalovne katalize ter z računalniško podprtim načrtovanjem zdravilnih učinkovin. Za svoje delo je prejel praktično vse nagrade namenjene mlajšim slovenskim raziskovalcem (Prešernovo, Samčevo, Preglovo priznanje, Zlati znak Jožefa Stefana), Preglovo nagrado za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved ter prestižno Best Felow Prize Svetovne federacije znanstvenikov, ki ga je v mednarodni konkurenci izbrala kot enega od trinajstih znanstvenih upov prihodnosti. Posebno pa je ponosen na skupno objavo z Nobelovim nagrajencem za kemijo leta 2013 prof.dr. Ariehom Warshelom.

doc. dr. Marko Jukić

Marko Jukić je svojo raziskovalno pot v razvoju zdravilnih učinkovin pričel leta 2011 in sicer deluje na področju farmacevtske kemije in bioinformatike, kjer se še posebej osredotoča na načrtovanje novih protibakterijskih in protivirusnih zdravil ter na razvoj novih algoritmov in računalniških orodij za načrtovanje zdravil. V mednarodni znanstveni skupnosti je prisoten z izvirnimi znanstvenimi deli v znanstvenih revijah ter kot avtor programske opreme. Z veseljem sodeluje pri pedagoškem procesu in podaja znanje mlajšim generacijam, pri čemer je zelo aktiven na mednarodno priznanih projektih za ozaveščanje in izobraževanje javnosti, kot sta covid.si ter sidock@home.

izr. prof. dr. Natalija Ulčnik

Natalija Ulčnik je izredna profesorica za slovenski jezik in predavateljica na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja z zgodovino slovenskega (knjižnega) jezika, leksikologijo, leksikografijo, frazeologijo in paremiologijo. Osredinja se na jezikovnorazvojne zakonitosti in spremembe v slovenščini ter knjižnojezikovno variantnost, v zadnjem času pa tudi na pripravo frazeoloških učnih gradiv v digitalnem okolju. Vključena je bila v več raziskovalnih projektov s področja jezikoslovja in je članica raziskovalnega programa Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine.

izr. prof. dr. Darinka Verdonik

Darinka Verdonik dela kot višja znanstvena sodelavka in višja predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Po svoji osnovni izobrazbi je jezikoslovka in je habilitirana za področje slovenskega jezika. Kljub humanistični usmerjenosti svojo poklicno pot že od začetka razvija na tehnični fakulteti, kjer je začela kot tehnična sodelavka, zadolžena za izdelavo jezikovnih virov, potrebnih za razvoj govornih tehnologij. Danes poleg raziskovalnega dela, ki je osredotočeno zlasti na govorjeni jezik in pomen besed v kontekstu situacije, na tej fakulteti tudi predava vsebine iz komunikacije in medijske pismenosti.

asist. Sandi Majninger

Sandi Majninger je asistent na Fakulteti za računalništvo, elektrotehniko in informatiko na Univerzi v Mariboru. Njegovo pedagoško delo obsega učne enote, ki so vezane na razvoj spletnih aplikacij in spletne tehnologije. Raziskovalno se ukvarja tudi z računalniško obdelavo naravnega jezika ter z jezikovnimi tehnologijami. Posebej se zanima za računalniške algoritme za prepoznavo in ugotavljanje pomena iz besedil, ki so zapisana v naravnem jeziku. V okviru Laboratorija za heterogene računalniške sisteme sodeluje v številnih projektih, pri katerih razvija in koordinira razvoj programske opreme.

izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič

Mira Krajnc Ivič, izredna profesorica za slovenski jezik, je zaposlena na Oddelku za slovanske jezike in književnosti mariborske filozofske fakultete. Njene raziskave segajo na področje besediloslovja, jezikovne pragmatike, konverzacijske analiz, stilistike in deloma analize diskurza. Osredotočajo se na prvine posameznih besedil na ravni skladenjske in semantične koherentnosti, njune odvisnosti od zunajjezikovnih kontekstnih prvin in na razmerja med besedili z vidika žanrskosti. Med drugim je avtorica monografij Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika in Sodobna slovenska skladnja: diskurzni in slovnični vidik.