PUŠ v delovno okolje 2024-2027
Vključevanje študentov v znanstvenoraziskovalne, projektne in druge aktivnosti predstavlja pomembno priložnost za osebni in profesionalni razvoj, saj jim omogoča pridobivanje dragocenih praktičnih izkušenj, širjenje strokovnega znanja, vzpostavljanje povezav z okoljem ter razvoj ključnih kompetenc, ki so potrebne za uspešno vključevanje v raziskovalne in projektne skupine.
Zaradi navedenega je vzpostavljena enotna vstopna točka, kjer lahko študenti Univerze v Mariboru pridobijo vse potrebne informacije o možnostih vključevanja v raziskovalno in projektno delo.

KONTAKTNA TOČKA ZA ŠTUDENTE
Za vse študente Univerze v Mariboru, ki jih zanima aktivno sodelovanje v raziskovalnih in projektnih dejavnostih, pa je poleg zgoraj navedene enotne vstopne točke na voljo tudi informativna podpora Kariernega centra Univerze v Mariboru na e-naslovu: karierni.center@um.si.
Javni razpis »Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024-2027« (PUŠ v delovno okolje 2024-2027).
Namen javnega razpisa je pridobivanje praktičnih izkušenj, znanj in kompetenc študentov v delovnem okolju v času študija, spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja ter prenosa znanja med visokošolskim sistemom in med delovnim okoljem (gospodarstvo ter negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem in regionalnem okolju).
Cilj javnega razpisa je vključitev študentov v projektne aktivnosti in pridobitev splošnih in poklicno specifičnih kompetenc za lažji prehod na trg dela.
V okviru 1. odpiranja sodeluje na projektih PUŠ UM 2024/2025 16 članic Univerze v Mariboru. Skupaj je v izvedbi 40 projektov, od tega 27 projektov na sklopu A in 13 projektov na sklopu B.
V spustnem seznamu se nahajajo podrobnejše informacije o projektih PUŠ UM 2024/2025.
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za turizem (Vita Petek) |
| Partner iz delovnega okolja: | Časnik Finance, časopisno založništvo d.o.o. (Alenka Sušnik) |
| Vključeni študenti: | Zarja Kupljen, Hana Zakrajšek, Alen Golobič, Teodora Marković, Eva Drakulič, Nidal Alispahic, Ana Zver |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Projekt se je osredotočal na raziskovanje lokalne kulinarike Bele krajine, saj je ta predstavljala pomemben del kulturne dediščine in turistične ponudbe, a je bila hkrati pogosto premalo raziskana in promovirana. Ključni izziv je bil pridobiti poglobljeno razumevanje značilnih lokalnih jedi ter njihove vloge v sodobni gastronomiji. Zato je bila izvedena analiza tipičnih jedi regije, pri čemer so bili zbrani podatki preko polstrukturiranih intervjujev z lokalnimi gostinskimi ponudniki. Intervjuji so omogočili vpogled v tradicijo, način priprave jedi ter izzive njihovega ohranjanja in vključevanja v turistično ponudbo. Odgovori so bili analizirani z metodo kodiranja, kar je pomagalo prepoznati ključne vzorce in ugotovitve. Rezultati so bili grafično predstavljeni ter vključeni v sintezo in vrednotenje, ki je služilo kot podlaga za oblikovanje predlogov za izboljšanje prepoznavnosti in promocije lokalne kulinarike. Zaključni del projekta je bil namenjen predstavitvi ugotovitev strokovni turistični skupnosti, s ciljem izboljšanja kulinarične ponudbe in večje promocije tradicionalnih belokranjskih jedi. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Projekt je osvetlil edinstvenost Bele krajine kot gastronomske destinacije, kjer se prepletajo bogata kulinarična tradicija, avtentične lokalne sestavine in trajnostni pristopi k gostinski ponudbi. Cilj raziskave je bil bolje razumeti vlogo lokalne kulinarike v turistični ponudbi ter prepoznati izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo gostinci v regiji. V ta namen so bili izvedeni polstrukturirani intervjuju z lokalnimi ponudniki hrane in pijače, ki so omogočili vpogled v realne izkušnje, dobre prakse ter ovire pri promociji in razvoju gastronomskega turizma. Rezultati so pokazali, da večina gostinskih obratov že vključuje lokalne sestavine v svoje menije, pri čemer posebej poudarjajo pomen sodelovanja z lokalnimi pridelovalci in vinarji. Tradicionalne jedi, kot so belokranjska pogača, belokranjski žlinkrofi, jagnjetina in sveže pečen domač kruh, ostajajo priljubljene tako pri domačih kot tujih obiskovalcih. Hkrati gostinci vse pogosteje sledijo trajnostnim smernicam z uporabo lokalnih surovin, zmanjševanjem odpadkov in omejevanjem uporabe plastike. Nekateri so že pridobili trajnostne certifikate, kot je Green Key, kar dodatno potrjuje njihovo zavezanost ekološki odgovornosti. Kljub tem pozitivnim trendom pa se Bela krajina sooča z izzivi, kot so nezadostna promocija regije kot gastronomske destinacije, izrazita sezonskost turizma ter pomanjkanje gostinske infrastrukture in kadra. Gostinci so izpostavili potrebo po večji digitalni prepoznavnosti, večjem angažmaju na družbenih omrežjih ter organizaciji kulturno-kulinaričnih dogodkov, ki bi lahko povečali privlačnost regije. Prav tako so poudarili pomen povezovanja gastronomije z drugimi oblikami turizma, kot so pohodništvo, kolesarjenje in vinske ture, saj bi to obiskovalcem omogočilo celostno doživetje. Uspešen primer takšnega pristopa je dogodek Okusi Bele krajine, ki združuje vrhunsko kulinarično izkušnjo z lokalnimi vini in glasbo.Za prihodnji razvoj gastronomske prepoznavnosti Bele krajine je ključno nadaljnje sodelovanje med gostinci, pridelovalci, vinarji in turističnimi organizacijami. Oblikovanje skupne blagovne znamke bi lahko pripomoglo k večji nacionalni in mednarodni prepoznavnosti regije. Hkrati bi Bela krajina lahko še bolje izkoristila potencial trajnostnega turizma, saj sodobni obiskovalci vse bolj cenijo avtentične in ekološko odgovorne kulinarične izkušnje. Izvedena raziskava je pokazala, da ima Bela krajina izjemen potencial za razvoj vrhunske gastronomske destinacije, ki temelji na tradiciji, kakovosti in trajnosti. Z nadaljnjimi vlaganji v promocijo, povezovanje in inovativne pristope k turistični ponudbi lahko regija postane eno vodilnih kulinaričnih središč v Sloveniji. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za varnostne vede (Miha Dvojmoč) |
| Partner iz delovnega okolja: | Bauer svetovanje d.o.o. (Janez Bauer) |
| Vključeni študenti: | Andrea Davidović, Hana Cigole, Maja Krajzel, Nejc Kotnik, Ana Jovanovska, Matevž Čelik, Luka Lah, Melita Lekšan, Maša Vrtačnik |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: | Projekt bo reševal številna vprašanja mikro in malih podjetij pri Vpeljava in uporaba standardov ISO 9001, ISO 27001 ter ISO 22301 v organizacijo, kajti njihova vpeljava in vzpostavitev je povezana z veliko vloženega časa in finančnih sredstev |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Vpeljava in uporaba standardov ISO 9001, ISO 27001 ter ISO 22301 v organizacijo bo pomembno prispevalo k doseganju ciljev zelene politike 4, prednostne naloge 6 in specifičnega cilja ESO4.5 ter neposrednih učinkov Programa 2021-2027. To bo omogočilo ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, povečanje institucionalne zmogljivosti ter izboljšanje poslovnega okolja za MSP. |
| Članica izvajalka projekta: | Pedagoška fakulteta (Jerneja Žnidaršič) |
| Partner iz delovnega okolja: | Osnovna šola Kamnica (Janja Ambrožič) |
| Vključeni študenti: | Karla Oršoš, Andraž Fišer, Vita Gracej, Kristina Bahč, Maj Husar, Patrik Gobec, Luka Antolinc, Ana Čuš |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: | Namen projekta je preučiti možnosti oblikovanja spletne aplikacije, ki bi vsebovala pester izbor in neposredno predvajanje kakovostnih avdio-vizualnih glasbenih vsebin slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki so na voljo na različnih platformah. Namenjena je učiteljem glasbene umetnosti v osnovnih šolah (1.–9. razred) in vzgojiteljem (otroci 4–6 let) v vrtcih. Interdisciplinarna zasnova projekta omogoča prenos znanja, praktičnih izkušenj in krepitev sodelovanja med študenti iz različnih predmetnih področij (Predšolska vzgoja, Razredni pouk, Glasbena pedagogika, Računalništvo in informacijske tehnologije), visokošolskim zavodom in delovnim okoljem. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Za reševanje družbenih izzivov v lokalnem in globalnem okolju, je potrebno na vseh ravneh izobraževanja skrbeti za razvoj aktivnih, odgovornih in ustvarjalnih državljanov. Pomembno vlogo pri tem ima glasbena umetnost, ki učencem omogoča dejavnostno vključevanje v učni proces, tudi skozi proces poslušanja glasbe. Le-ta se pogosto uresničuje s pomočjo avdio-vizualnih vsebin, pri čemer se učitelji lahko srečujejo z različnimi izzivi (npr. prekinjanje avdio-vizualnih posnetkov zaradi oglaševanja, pomanjkanje časa za iskanje primernih in kvalitetnih avdio-vizualnih posnetkov…). Uporaba spletne aplikacije bi lahko omogočila enostavnejši dostop do kakovostnih avdio-vizualnih vsebin in pozitivno vplivala na nemoteno izvedbo učnega procesa pri glasbeni umetnosti. |
| Članica izvajalka projekta: | Pravna fakulteta (prof. dr. Darja Senčur Peček) |
| Partner iz delovnega okolja: | Elektro Maribor d.d. (Martina Škofič) |
| Vključeni študenti: | Ana Veronika Borko, Tajda Prapotnik, Maša Kaiser, Asja Lešnik, Kaja Lenart, Anika Pajer |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: | Projekt bo (izvajanje je v teku – od 1. 3. 2025 do 30. 6. 2025) v sodelovanju z gospodarsko družbo Elektro Maribor d.d. obravnaval različne vidike problematike digitalizacije delovnega procesa v podjetjih. Izzivi podjetij iz prakse so, kako na eni strani koristiti vse možnosti in prednosti uporabe modernih tehnologij (opreme IKT, umetne inteligence itd.) v delovnih procesih – ob upoštevanju, na drugi strani, potrebe delavcev po spoštovanju njihove pravice do zasebnosti, varnosti in zdravja pri delu ter pravice do odklopa. Z vidika prava bo raziskovanje usmerjeno predvsem na področje delovnega prava ter bo vključevalo analizo številnih pravnih vidikov digitalizacije delovnega procesa (pravica do odklopa, varnost in zdravje pri delu, varstvo osebnih podatkov in pravice do zasebnosti, vloga delavcev in njihovih predstavnikov pri navedenih izzivih itd.). Ob pravni analizi bo obravnavan tudi vpliv navedenih sprememb na delavce iz vidika psihologije. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Predvideni rezultati projekta bodo obsegali oris relevantne pravne ureditve ter dobrih praks na področju izzivov, ki jih prinaša digitalizacija delovnega procesa (pravica do odklopa, varnost in zdravje pri delu, varstvo osebnih podatkov in pravice do zasebnosti, vloga delavcev in njihovih predstavnikov pri navedenih izzivih itd.). Navedeni rezultati bodo lahko v oporo projektnemu partnerju iz gospodarstva pri naslavljanju navedenih izzivov v praksi. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za zdravstvene vede (doc. dr. Leona Cilar Bulder in asist. Kasandra Musović) |
| Partner iz delovnega okolja: | Društvo za cerebralno paralizo Sonček (Sonja Kerhe) |
| Vključeni študenti: | Vanesa Kovač, Tamara Trajbarič, Lana Friš, Tiana Čeh, Aljana Smajlović, Klara Pešak, Gašper Zigmund |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: | V projektu se ukvarjamo z delovnimi obremenitvami osebnih asistentov, ki izvajajo nego in skrb za otroka s cerebralno paralizo; duševnim blagostanjem in obremenitvami staršev otrok s cerebralno paralizo; ter duševnim počutjem otrok s cerebralno paralizo. V okviru projekta izvajamo kvalitativno in kvantitativno raziskavo. S pomočjo kvalitative in sicer fokusnih skupin raziskujemo duševno počutje osebnih asistentov in staršev otrok s cerebralno paralizo; s kvantitativo in sicer anketnimi vprašalniki raziskujemo stanje duševnega zdravja otrok s cerebralno paralizo. Podatke bomo analizirali s pomočjo kodiranja in tematske analize ter s pomočjo opisne in sklepne statistike v SPSS IBM programu. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Rezultati projekta bodo podali vpogled stanje duševnega blagostanja otrok s cerebralno paralizo ter percepcijo duševnega blagostanja osebnih asistentov in staršev otrok s cerebralno paralizo. Na podlagi ugotovitev lahko oblikujemo ustrezne smernice in priporočila za izboljšanje duševnega blagostanja in preprečevanja nastanka duševnih težav otrok s cerebralno paralizo, staršev in osebnih asistentov. |
| Članica izvajalka projekta: | Medicinska fakulteta (doc. dr. Tamara Serdinšek, asist. Rok Šumak) |
| Partner iz delovnega okolja: | MODUS TOLLENS, prevajanje in druge storitve, Tadej Todorović s.p. (asist. dr. Tadej Todorović, doc. dr. Andrej Cokan) |
| Vključeni študenti: | Katerina Trpkovska, Sara Ćehić, Nina Razgoršek, Sara Mihajlik, MArtina Gramc, Tinkara Studen, Agnes Kojc |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Motnje v delovanju medeničnega dna so izjemno pogost pojav, s katerimi se tekom življenja srečuje do 40 % žensk. Zaradi različnih vplivov na medenično dno le-to z leti oslabi, kar se lahko kaže kot uhajanje vode, zdrs medeničnih organov, motnje v zadrževanju ali odvajanju blata in/ali motnje v spolnosti. Motnje v delovanju medeničnega dna veliko žensk dojema kot normalen del življenja, pri nekaterih pa so te težave povezane z občutkom sramu, zaradi česar ne poiščejo pomoči. Dodatno je na tem področju v splošni populaciji prisotnih precej napačnih informacij, ki lahko težave še poslabšajo. Hkrati pa obstaja veliko enostavnih ukrepov, s katerimi lahko ženske te težave preprečijo ali omilijo. Študenti bodo v sklopu projekta pomagali zmanjševati stigmo, povezano z motnjami v delovanju medeničnega dna, hkrati pa bodo splošno javnost izobraževali s preverjenimi informacijami in nasveti. V ta namen bodo pripravili pisno in slikovno gradivo, ki bo lektorirano in tudi prevedeno v angleški jezik, s čimer bo dosežen širši krog populacije. Gradivo bodo predstavili tudi na promocijskem dogodku, na katerem bodo predstavili normalno delovanje medeničnega dna, značilnosti motenj v delovanju medeničnega dna, urinsko inkontinenco in zdrs medeničnih organov. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Študenti bodo s pripravo gradiva pripomogli k izobraževanju splošne javnosti o motnjah v delovanju medeničnega dna, ozaveščanju o preventivnih ukrepih in s tem tudi preprečevanju nastanka teh motenj. |
| Članica izvajalka projekta: | Medicinska fakulteta (asist. Rok Šumak, doc. dr. Tamara Serdinšek) |
| Partner iz delovnega okolja: | Psihološko svetovanje, Tamara Meško Hlastec s.p. (Tamara Meško Hlastec) |
| Vključeni študenti: | Maja Leban, Nika Pongračić, Martin Grabljevec, Lina Šnajder, Anja Zver, Jakob Šnajder |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Laparoskopija je vrsta minimalno invazivne kirurške tehnike, kjer se operacije izvajajo skozi tri ali štiri kratke reze v trebušni steni. Operacija se izvede s pomočjo kamere in specialnih inštrumentov. Veščine se lahko pridobivajo tudi s pomočjo laparoskopskih simulatorjev, na katerih se izvajajo vaje. V projektni nalogi bo poudarek na učenju vizualizacije, ki zaznamuje tehniko, kjer si vizualno predstavljamo, da izvajamo določeno nalogo, kar nam kasneje pomaga pri dejanski izvedbi enake naloge. V ta namen bodo študentje izvedli predklinično študijo, kjer bodo raziskovali, ali lahko vizualizacija laparoskopskih tehnik nadomesti dejansko izvajanje vaj in prispeva k izboljšanju praktičnih veščin.
|
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Študentje bodo pridobili veščine s pomočjo laparoskopskih simulatorjev, ter se naučili naprednih tehnik vizualizacije. Na osnovi rezultatov bo potrjena ali ovržena hipoteza, da je pridobivanje laparoskopskih veščin s pomočjo vizualizacije, primerljivo z njihovo dejansko izvedbo. V primeru pozitivnih rezultatov se predvideva tudi vključitev učenja vizualizacije v kurikulum kirurških predmetov dodiplomskega študija v bodoče. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za zdravstvene vede ( izr. prof. dr. Mateja Lorber, doc. dr. Sergej Kmetec, dr. Zvonka Fekonja, Jožica Černe Kolarič, doc. dr. Nataša Mlinar Reljić) |
| Partner iz delovnega okolja: | Visama, zdravstvo, storitve in izobraževanje, d.o.o. (Valerija Božičko, Maja Pelcl Veršič) |
| Vključeni študenti: | Vanesa Kovač, Larisa Rola, Eva Jugovic, FIlip Bračko, Anastasija Dvanajščak, Noah Emil Glisik, Magnus Thun, Zeynep Oran |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Na osebo osredotočena oskrba (PCC) je temeljni pristop v zdravstvu, ki zagovarja individualno obravnavo in dejavno vključevanje pacientov v odločitve o oskrbi. Odlikuje jo poudarek na obravnavi bolnikovih edinstvenih potreb in želja, zato presega zgolj zdravljenje bolezni in si prizadeva za smiselno obogatitev bolnikovega življenja. Utemeljena je na načelih empatije, komunikacije, spoštovanja in skupnega odločanja ter pomeni odmik od tradicionalne, na bolezen osredotočene oskrbe. Čeprav se pogosto uporablja izmenično z oskrbo, osredotočeno na pacienta, daje PCC edinstveno prednost celostnemu dobremu počutju pacientov in si prizadeva izboljšati kakovost njihovega življenja. Obsežne raziskave so pokazale, da PCC koristi pacientom in zdravstvenim delavcem. PCC spodbuja boljši življenjski slog, zmanjšuje tveganje za kronične bolezni in izboljšuje psihološko počutje. Zdravstveni delavci doživljajo tudi večje zadovoljstvo pri delu in manjšo stopnjo stresa, kar poudarja vzajemno naravo koristi PCC. Vendar je bil poudarek predvsem na medicinskih sestrah v praksi, zaradi česar je ostala precejšnja vrzel v razumevanju kompetenc PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi nadzorniki. Potrebna je večja jasnost glede vključevanja izobraževalnih strategij za razvijanje kompetenc PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi mentorji. Poklicne vrednote so bistvena načela, ki usmerjajo prakso zdravstvene nege in pomembno vplivajo na kompetence PCC. Študenti zdravstvene nege morajo te vrednote ponotranjiti, saj so ključni napovedni dejavniki zadovoljstva pri delu in zagotavljanja kakovostne zdravstvene nege. Čeprav je bilo več dejavnikov, kot so strokovna usposobljenost, medosebne veščine, sposobnost empatije in zaznani stres, povezanih s kompetencami PCC med medicinskimi sestrami, je bilo malo pozornosti namenjene vplivu zadovoljstva s svojo stroko in dojemanju poklica medicinske sestre na kompetence PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi mentorji. Cilj projekta je prispevati k razvoju programov za izboljšanje kompetenc na osebo osredotočene oskrbe z ugotavljanjem dejavnikov, ki vplivajo na te kompetence, in pridobivanjem podatkov za spodbujanje kompetenc na osebo osredotočene oskrbe pri študentih zdravstvene nege in kliničnih mentorjih. Ker se zavedamo pomena osredotočenosti na ose-bo za dobro počutje pacientov in zadovoljstvo izvajalcev, je namen te skupne raziskave zapolniti vrzel v znanju glede kompetenc PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi nadzorniki. Raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na kompetence PCC pri teh ključnih deležnikih, bo zagotovilo dragocene informacije za razvoj ciljnih izobraževalnih intervencij in spodbujanje kulture osredotočenosti na osebo v izobraževanju in praksi zdravstvene nege. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
V poteku. Pričakovani rezultati: Razvoj slovenske različice uporabljenih vprašalni-kov. Na podlagi rezultatov faktorske analize pričakujemo, da se bo slovenska različica vprašalnikov skrajšala, kar bo zmanjšalo čas, potreben za izpolnjevanje vprašalnika v prihodnjih raziskavah. Glav-ni cilj te raziskave je preučiti različne dejavnike, ki vplivajo na kompetence na osebo osredotočene oskrbe pri študentih zdravstvene nege in kliničnih mentorjih. Ugotovitve bodo podlaga za razvoj ciljno usmerjenih izobraževalnih intervencij za izboljšanje kompetenc na osebo osredotočene oskrbe v učnih načrtih zdravstvene nege. Poleg tega bo ta raziskava, z ugotavljanjem vloge poklicnih vrednot in zaznav pri kompetencah na osebo osredotočene oskrbe, prispevala k napredku na osebo osredotočenih pristopov v zdravstveni negi. Namen raziskave je zapolniti raziskovalno vrzel na področju kompetenc na osebo osredotočene oskrbe med študenti zdravstvene nege in kliničnimi mentorji ter tako obogatiti izobraževanje in prakso zdravstvene nege. Z opremljanjem bodočih medicinskih sester z dobro razvitimi veščinami na osebo osredotočene oskrbe lahko izboljšamo izvajanje zdravstvene nege, osredotočene na pacienta, in spodbujamo pozitivne izide zdravstvene oskrbe. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za zdravstvene vede (prof. dr. Sonja Šostar Turk, doc. dr. Urška Rozman) |
| Partner iz delovnega okolja: | Mariborski vodovod, javno podjetje, d.o.o. (Senka Ksenija Husar, Sebastjana Klepec Hlebič, Boštjan Erjavec) |
| Vključeni študenti: | Amna Čenanović, Matevž Gabriel Može Guerrero, Gašper Dimnik, Dunja Panič, Cagla Yusa Karaduman, Sara Stonič, Ian Itolondo Mutoro |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Ravnanje z odpadno vodo ter priprava pitnih vod sta dve izmed prednostnih področij slovenske strategije trajnostne pametne specializacije. Povezava med čiščenjem odpadne vode in ustrezno oskrbo s pitno vodo pa pogosto ostane spregledana. Zaradi vpliva vse večjih podnebnih sprememb je nujno potrebno izobraževanje študentov, zaposlenih in širše populacije, kar lahko uspešno dosegamo z uporabo novih tehnologij. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
V okviru projekta pripravljamo digitalna interaktivna učna gradiva s pomočjo katerih bomo ozaveščali uporabnike o okoljskih determinantah zdravja, natančneje o pomenu in postopkih ravnanja z odpadno vodo ter ustrezni pripravi in nadzorom nad pitno vodo. |
| Članica izvajalka projekta: | Pedagoška fakulteta (Katja Kozjek Varl) |
| Partner iz delovnega okolja: | Kopija nova d.o.o. (Mija Markl) |
| Vključeni študenti: | Manca Verbančič, Klara Pešak, Lana Žugman, Živa Tolevski, Ajda Kirbiš Marić, Maša Sedej, Lara Weingerl, Nuša Simonič |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Razvijanje didaktičnih iger za pouk likovne umetnosti zahteva premišljeno načrtovanje in inovativne pristope. Cilj takšnih iger je celostni razvoj učencev ter obogatitev in popestritev pouka likovne umetnosti. V prvi fazi projekta so študentke proučevale in analizirale obstoječe didaktične igre v slovenskem prostoru in širše. Osredotočile so se na prepoznavanje njihovih pomanjkljivosti ter iskanje priložnosti za izboljšave. Poleg tega so raziskovale različne vrste didaktičnih iger, ki učinkovito spodbujajo likovni razvoj učencev. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Trenutno, na polovici načrtovanega trajanja projekta, poteka razvijanje idej in načrtovanje izdelave didaktičnih iger za različne stopnje izobraževanja – predšolsko obdobje, razredno in predmetno stopnjo. V nadaljevanju projekta bodo študentke s pomočjo pedagoškega mentorja iz fakultete ter mentorja iz gospodarske družbe spoznavali možnosti distribucije in ob tem razvijali zmožnost kreativnega razmišljanja in druge ključne kompetence. S tem bodo pridobili dragocene izkušnje, ki jim bodo olajšale prehod iz izobraževanja v zaposlitev. |
| Članica izvajalka projekta: | Pravna fakulteta (prof. dr. Aleš Ferčič) |
| Partner iz delovnega okolja: | Agencija za energijo (Duška Godina) |
| Vključeni študenti: | Jakob Hauptman, Matias Kocijančič, Onja Koler, Sara Pečnik, Lavra Terbovšek, Blaž Bukovec, Alen Mohar, Tjaša Vindiš |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Projekt cilja na učinkovito regulacijo trgov električne energije in zemeljskega plina, kar neposredno ali vsaj posredno vpliva na praktično vsa prednostna področja S5. Namreč, energija je pogoj sine qua non za vse dejavnosti oziroma prednostna področja S5. Predlagani projekt se nanaša na zagotavljanje neodvisnosti nacionalnih regulativnih oblasti na področju energije, tj. na energetske regulatorje, kot je pri nas Agencija za energijo. Energetski regulatorji so v kontekstu nove paradigme (liberalizacija energetskega sektorja v kombinaciji z zelenim in digitalnim prehodom) v EU pridobili posebno funkcijo, namreč, dodeljena jim je osrednja regulativna vloga. Pravo EU je torej (tudi) na področju energetike državam članicam naložilo ustanovitev nacionalnih regulativnih teles in v tej zvezi med drugim določilo njihove nujne značilnosti in pogoje delovanja, vključno z zadostno neodvisnostjo. V tej zvezi je evropski zakonodajalec izbral pristop (minimalne) harmonizacije, kar terja aktivnost držav članic v smislu prenosa in implementacije direktiv. Če država članica ne izpolni obveznosti, je lahko kaznovana (kazni so visoke in bremenijo proračun oziroma davkoplačevalke in davkoplačevalce). Predlagani projekt se osredotoča na presojo, ali je RS dosledno izpolnila zahteve EU glede neodvisnosti Agencije za energijo. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
V okviru projekta bodo študenti izvedli analizo pravnih aktov EU (in pripadajoče sodne prakse), pravnih aktov RS (in pripadajoče sodne prakse) ter relevantne pravne teorije. Na tej osnovi bo opravljena presoja pravnih ureditev in praks izbranih držav članic EU, kar služi kot primerjalni kriterij. Takšna primerjalnopravna analiza bo omogočila presojo skladnosti EZ-2 z zahtevami Direktive 2019/944/EU in Direktive 2024/1788/EU glede zagotavljanja neodvisnosti Agencije za energijo. V primeru ugotovljene neskladnosti bodo oblikovani predlogi ukrepov oziroma spremembe slovenske zakonodaje. Presoja rešitev, ki jih je Slovenija uvedla za zagotavljanje neodvisnosti nacionalnega regulatorja na področju energije, bo omogočila oceno, ali takšna regulacija zagotavlja učinkovito delovanje trgov električne energije in zemeljskega plina, ki sta dandanes ključna vira za delovanje praktično vseh družbenih sistemov in podsistemov ter omogoča učinkovit zeleni prehod tudi v Sloveniji. |
| Članica izvajalka projekta: | Pravna fakulteta (izr. prof. dr. Nataša Samec Berghaus) |
| Partner iz delovnega okolja: | Indoma d.o.o. (Vlado Pulko) |
| Vključeni študenti: | Lisa Elizabeth Strouken, Nadja Belšak, Onja Koler (Livić), Matej Velichkovski, Veronika Mikl, Evelina Pignar, Maja Mlakar, Matias Kocjančič, Nikola Mitrović |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Projekt se osredotoča na pravno problematiko sobivanja v večstanovanjskih hišah in naseljih, kjer se pojavljajo vprašanja hrupa, smradu, kratkoročnih najemov, odpadkov, posegov v zasebnost ter drugih motenj, ki lahko ogrožajo kakovost bivanja. Poseben poudarek se namenja tudi digitalni transformaciji (pametne stavbe, pametna mesta, uporaba IKT), ki olajša komunikacijo in upravljanje, hkrati pa odpira nova pravna vprašanja (varstvo podatkov, nadzor ipd.). V okviru projekta, ki traja od 1.3. – 31.7. 2025, raziskovalke in raziskovalci po metodi problemsko obrnejenega učenja:
S temi aktivnostmi razvijajo študentke in študenti kritično mišljenje, raziskovalne spretnosti, pravno argumentacijo ter digitalne in zelene kompetence, in se tako z vidika prava kot s tehničnega in družbenega vidika usposabljajo za oblikovanje učinkovitih pristopov k reševanju konfliktnih situacij v večstanovanjskih okoljih. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
|
| Članica izvajalka projekta: | Ekonomsko-poslovna fakulteta (doc. dr. Domen Malc, prof. dr. Aleksandra Pisnik) |
| Partner iz delovnega okolja: | Otroška gibalnica HopHop, športno izobraževanje, Rok Stegne s.p. (Dejan Mijošek) |
| Vključeni študenti: | Nina Smonkar, Katja Kralj, Tina Voljč, Nikolina Pelemiš, Darjan Štanjmec, Ida Vraničar |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Sodobne raziskave kažejo, da otroci in mladina vse bolj prevzemajo sedeči življenjski slog, kar negativno vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje. Pomanjkanje gibalne dejavnosti, prekomerna uporaba digitalnih tehnologij in neustrezne prehranske navade vodijo v težave, kot so debelost, bolezni srca in ožilja ter slabša socialna vključenost. Kljub obstoječim športnim programom je dostop do rekreativne vadbe omejen, saj so številne športne dejavnosti usmerjene v tekmovalne dosežke, ne pa v splošno dobrobit otrok. Projekt se je osredotočil na oblikovanje in implementacijo programa Oblikovanje in implementacije programa Zdrav življenjski slog otrok in mladine, ki zagotavlja kakovostno in dostopno rekreativno vadbo. Ključni vidiki projekta so bili analiza obstoječih rekreativnih programov, razvoj novega modela vadbe ter iskanje ustreznih finančnih rešitev za njegovo širšo dostopnost. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
V okviru projekta smo razvili program Oblikovanje in implementacije programa Zdrav življenjski slog otrok in Projekt je podjetju Otroška gibalnica HopHop omogočil celovito analizo razvojnih možnosti ter oblikovanje novih poslovnih strategij, s katerimi lahko izboljša svojo konkurenčnost in dolgoročno stabilnost. Prav tako je omogočil študentom vpogled v realne poslovne izzive, s čimer so pridobili praktične kompetence na področju upravljanja, ekonomike športa in strateškega razvoja organizacij. Družbeni doprinos projekta se kaže v ozaveščanju o pomenu gibanja za zdrav razvoj otrok ter v zagotavljanju trajnostnih rešitev za izboljšanje kakovosti življenja mladih generacij. |
| Članica izvajalka projekta: | Ekonomsko-poslovna fakulteta (izr. prof. dr. Igor Perko) |
| Partner iz delovnega okolja: | IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (mag. Anita Hrast) |
| Vključeni študenti: | Ines Pačnik, Ognjen Savković, Ajša Lutar, Maks Srt, Nomi Hrast, Nataša Barberić |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
V projektu bomo zasnovali portal za informiranje javnosti o družbeni odgovornosti in trajnostnosti. Na osnovi zasnove bo mogoče izdelati portal, ki bo služil ko stična točka vseh deležnikov, ki se ukvarjajo z družbeno odgovornostjo in trajnostnostjo. Tehnološko bo portal vseboval najnovejše tehnologije, ki omogočajo preprosto in verificirano objavo vsebin, ter pregledno iskanje in proaktivno usmerjeno obveščanje. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: | Na portalu odgovoren.si bo mogoče predstavljati aktivnosti v Sloveniji in izven nje za podjetja, organizacije (javne in neprofitne), posameznike, vlade in vse, ki jim družbena odgovornost in trajnostnost predstavljata ključno osebno in poslovno vrednoto. Spodbujal bo ozaveščanje o tem področju, omogočal spremljavo rezultatov raziskav, predstavitve dobrih praks in izmenjavo znanj in izkušenj. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za energetiko (doc. dr. Matej Fike) |
| Partner iz delovnega okolja: | Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica (Tomaž Pristovnik) |
| Vključeni študenti: | Nemanja Bogićević, Jovana Kalajanović, Luka Perović, Aleksa Radovanović, Mihailo Urošević, Patricija Žučko |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Zeleni prehod predstavlja prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije, kar je ključnega pomena za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in boj proti podnebnim spremembam. Med obnovljivimi viri energije imajo male hidroelektrarne pomembno vlogo (MHE). Te elektrarne izkoriščajo moč vode za proizvodnjo električne energije, kar je okolju prijazno in trajnostno. Male hidroelektrarne imajo več prednosti. So manjše in manj invazivne kot velike hidroelektrarne, kar pomeni manjši vpliv na okolje in lokalne ekosisteme. Poleg tega lahko delujejo v manjših vodotokih, kar omogoča njihovo širšo uporabo. Prav tako prispevajo k decentralizaciji proizvodnje energije, kar povečuje energetsko varnost in zmanjšuje odvisnost od velikih energetskih sistemov. Kljub prednostim pa je pomembno upoštevati tudi morebitne negativne vplive, kot so spremembe v lokalnih ekosistemih in vpliv na ribje populacije. Zato je ključnega pomena, da se pri načrtovanju in gradnji malih hidroelektrarn upoštevajo okoljski standardi in se izvajajo ustrezne študije vplivov na okolje. Zeleni prehod in male hidroelektrarne skupaj predstavljajo pomemben korak k trajnostni prihodnosti, kjer bo energija pridobljena na način, ki spoštuje naravo in zmanjšuje naš ogljični odtis. V okviru projekta se analizira potencial MHE. V prvi fazi se je ekipa šestih študentov, pod mentoriranjem pedagoškega mentorja in delovnega mentorja, osredotočila na pridobivanje splošnih informacij o malih hidroelektrarnah. Sledil je pregled in analiza trenutno inštaliranih MHE v Republiki Sloveniji. Trenutno se izvaja analiza integracije MHE na območju Pohorja. Analizirajo se možne lokacije postavitve takšnih malih hidroelektrarn v obravnavani regiji ter se pridobivajo in predstavljajo vse investicijske, birokratske in druge ovire, ki zavirajo pospešeno izgradnjo MHE. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Rezultati projekta bodo predstavili možnosti postavitve MHE na določenih področjih in predvsem podrobno opisali vse postopke, ki jih je potrebno izvesti, da lahko preide od same idejne zasnove na koncu do realizacije postavitve takšne MHE. Predstavljene so tako pozitivne, kakor tudi negativne posledice postavitve MHE. Te informacije bodo pomembne in koristne za lokalno skupnost, saj se bodo lahko lokalni prebivalci seznanili o pomenu takšnih objektov na njihovem področju in kakšen je doprinos integracije MHE za širše okolje. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (izr. prof. dr. Erika Kozem Šilih, prof. dr. Miroslav Premrov, asist. dr. Maja Lešnik) |
| Partner iz delovnega okolja: | Marles hiše Maribor d. o. o. (Tina Špegelj) |
| Vključeni študenti: | Žiga Tomaž Krajnc, Jan Čokolič, Marko Pavlović, Eva Gradišnik, Teja Bohl, Ivana Manasova |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Grajeno okolje predstavlja ključen dejavnik kakovosti življenja sodobne družbe, saj v stavbah preživimo povprečno 90 % svojega časa. Kljub sodobnim standardom in tehnološkim rešitvam se pri obstoječih stavbah pogosto srečujemo s sindromom bolnih stavb. Ta pojav je posledica slabe kakovosti zraka, neustrezne regulacije temperature, nezadostne osvetlitve in prisotnosti škodljivih snovi, kar negativno vpliva na zdravje in dobro počutje uporabnikov. Dolgotrajna izpostavljenost neustreznemu notranjemu okolju lahko povzroča zdravstvene težave, kot so alergije, bolezni dihal, utrujenost ter zmanjšana kognitivna funkcija. Cilj projekta je preučiti in izboljšati bivalno ugodje s poudarkom na kakovosti notranjega okolja v obstoječih stavbah. Projekt se osredotoča na primerjalno analizo dveh objektov: “stare” (Hiša Bellevue) in “nove” (Hiša Dom24h) Marlesove vzorčne hiše v Limbušu. Pri tem upoštevamo sodobne evropske smernice in smernice stavbne biologije. Raziskava poteka interdisciplinarno, z vključevanjem arhitekturnih, gradbenih in kemijsko-bioloških pristopov. Projekt vključuje pregled obstoječe literature in standardov o kakovosti notranjega okolja, primerjavo arhitekturnih in tehničnih značilnosti “stare” in “nove” Marlesove vzorčne hiše ter analizo indikatorjev bivalnega ugodja, kot so temperatura, relativna vlažnost, vsebnost CO2, prisotnost radona, formaldehida in splošna kakovost zraka. Izvedejo se meritve kakovosti notranjega okolja ter identificirajo dejavniki tveganja, ki vplivajo na zdravje in počutje uporabnikov. Na podlagi ugotovitev se razvijejo priporočila za izboljšanje kakovosti notranjega okolja s poudarkom na energetski učinkovitosti ter dvigu kakovosti bivanja in povezanega bivalnega ugodja. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Projekt bo prinesel pomembne ugotovitve o vplivu kakovosti notranjega okolja na zdravje in dobro počutje uporabnikov. Na podlagi izvedenih analiz bomo oblikovali konkretne smernice za izboljšanje bivalnega ugodja, ki bodo služile kot priporočila za prenovo obstoječih stavb in razvoj novih stanovanjskih objektov. Pričakovani doprinosi projekta vključujejo povečano ozaveščenost o pomenu kakovosti notranjega okolja, razvoj smernic za njegovo izboljšanje in s tem povezano večje bivalno ugodje, prispevek k izboljšanju bivalnih razmer v obstoječih stanovanjskih objektih ter praktično usposobitev študentov, ki bodo pridobili dragocena znanja za delo v gradbeni in arhitekturni industriji. Projektne ugotovitve bodo prav tako vključene v izobraževalni program, s čimer bomo omogočili nadaljnji razvoj znanj in kompetenc prihodnjih generacij strokovnjakov na področju kakovosti notranjega okolja. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (izr. prof. dr. Maša Knez Marevci) |
| Partner iz delovnega okolja: | Baris d.o.o. (Davor Bauman) |
| Vključeni študenti: | Gal Korda, Neva Kovač, Klara Mestnik, David Öri, Ana Lee Pantner, Jaka Peršak, Emilija Ristevska |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: | Morske alge vsebujejo več pomembnih karotenov, med katere spadata β-karoten in fukoskantin, ki sta odgovorna za karakteristično oranžno-rjavo barvo, obenem pa imata antioksidativne lastnosti. Težavo predstavlja zahteven postopek izolacije omenjenih učinkovin iz naravnega matriksa, saj je potrebno razbiti celične stene mateijala, da bi dosegli zadovoljiv izkoristek. V našem primeru bomo za izolacijo uporabili zeleno tehnologijo superkritične ekstrakcije ter konvencionalne metode. Kot topilo pri ekstrakciji bomo uporabili CO2, saj je ta nekancerogen, nemutagen, netoksičen, negorljiv in termodinamsko stabilen, izkazuje ustrezno nepolarnost, hkrati pa ga lahko tudi recikliramo. Čeprav je o ekstrakciji β-karotena in fukoksantina iz alg bilo objavljenih že več člankov, še kar ni popolnega mnenja o optimalnih pogojih izvedbe ekstrakcije ter možnostih stabilizacije ekstraktov. Del raziskav v sklopu dela bo implementacija optimalnih pogojev za izvedbo ekstrakcije z namenom, da dobimo ekstrakte z največjo vsebnostjo β-karotena in fukoksantina ter stabilne formulacije. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: | Pigmenti imajo poleg antioksidativnih lastnosti tudi druge pozitivne učinke na zdravje ljudi. Kot primer lahko navedemo sekundarni fotosintetski pigment fukoksantin, za katerega je značilno tudi močno protirakavo delovanje. Ekstrakcija in izolacija takih pigmentov ter nadaljnja kompletna valorizacija odpadne alge predstavlja velik izziv v industriji proizvodnje alg. Uporabljene bode alge iz Slovenije. Proučili bomo biološke učinke izoliranih komponent na človeške celice in mikroorganizme Pripraviti in optimizirati želimo naravno fomulacijo, ki bi vsebovala omenjene komponente in bi jo bilo mogoče uporabiti kot podporno terapijo pri raznih zdravljenjih ali jo uporabiti kot izhodišče za novo biološko zdravilo. Dodana vrednost je valoraizacija odpadnih materialov, kot matrica za izoliran ekstrakt pa lahko služijo različne biorazgradljeve spojine, kot so recimo ionske tekočine pridobljene iz aminokislin. Pričakujemo torej za družbo zanimive rezultate, ki bi jih predstavili na družbenih omrežjih kot so Instagram in Linkedin. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (prof. dr. Željko Knez) |
| Partner iz delovnega okolja: | Čebelarsko društvo Tišina (Jože Gobar) |
| Vključeni študenti: | Nika Kralj, Sanja Matevs, Neža Novak, Armina Rahmanović, Julija Ribarić, Neja Savec, Aljaž Šparaš, Jan Toplak |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: | Pridobitev vzorcev čebeljega prahu iz celotne Slovenije in analiza njihove sestave in količin bioaktivnih komponent. Vzorcem bomo določili antioksidativno aktivnost, vsebnost polifenolov (glavne antioksidativne komponente) ter vsebnost proteinov in aminokislin (višja kot je njihova vsebnost, bolj je cvetni prah hranljiv za čebele). |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: | Pridobljeni podatki o čebeljem cvetnem prahu bodo čebelarjem podali povratno informacijo kako hranljiv je njihov cvetni prah tako za čebele kot za človeško konzumacijo. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za turizem (doc. dr. Boris Prevolšek) |
| Partner iz delovnega okolja: | Center za podjetništvo in turizem Krško (mag. Karl Vertovšek) |
| Vključeni študenti: | Saša Črpić, Aljaž Marinič, Klara Kavs, Lamija Šeta, Nina Vodnik, Asja Lešnik |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Glavni raziskovalni problem projekta je bil raziskati kratke dobavne veriga v HoReCa sektorju v Posavju. V raziskavo so bila vključena kmetijska gospodarstva, ki imajo priglašeno dopolnilno dejavnost proizvodnjo in predelavo mesa in mesnih izdelkov (SKD 10.110, SKD 10.120 in SKD10.130). Specifični cilji projekta so bili analizirati obstoječe stanja obsega in kakovosti prehranskih dobaviteljskih verig na relaciji KG in HoReCA sektor v Posavju; Identificirati dejavnike spodbujanja in ovir pri vzpostavljanju kratkih prehranskih dobaviteljskih verig v Posavju; Identifikacija proizvodnega potenciala kmetijskega sektorja zagotavljati potrebe HoReCA sektorja po mesu in mesnih proizvodih v Posavju; oblikovanje smernic razvoja in spodbujanja kratkih prehranskih dobaviteljskih verig v HORECA sektorju v Posavju. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Sodelovanje z gostinskim sektorjem (HoReCa) je omejeno –večina kmetij ni vpetih v sistematične dobavne verige z restavracijami, hoteli in catering podjetji. Glavne ovire za širše sodelovanje z gostinstvom so majhen obseg proizvodnje, logistični izzivi, cenovni pritiski in slaba informiranost med deležniki. Kljub oviram obstaja interes in pripravljenost kmetij za povezovanje, sodelovanje in skupne dobavne verige, zlasti ob pogojih stabilnega povpraševanja in pravičnih cen. Obstaja pa jasno izražen potencial za vzpostavitev ali krepitev kratkih dobaviteljskih verig med kmetijami in HORECA sektorjem. Glavne ovire ostajajo: pomanjkanje informacij, organizacijska (ne)povezanost, nizko povpraševanje in težave z doseganjem cenovne konkurenčnosti. Prednosti lokalnih izdelkov, kot so kakovost, sledljivost in avtentičnost, so močna točka, ki jo je potrebno bolje komunicirati in vključiti v sistemske podporne mehanizme (promocija, povezovanje, projekti). Projekt prispeva k družbeni blaginji z ugotovitvami, ki podpirajo trajnostni razvoj, prehransko samooskrbo in krepitev lokalnega gospodarstva. Z izboljšanjem povezav med kmetijami in HoReCa sektorjem spodbuja kratke dobavne verige, kar zmanjšuje okoljski vpliv, omogoča svežo in kakovostno lokalno hrano ter ohranja podeželsko poseljenost in tradicionalna znanja. Poudarjen je tudi pomen sodelovanja, promocije in boljše informiranosti, kar krepi odpornost lokalne skupnosti in odpira prostor za inovacije ter dolgoročna partnerstva. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za energetiko (doc. dr. Gorazd Hren) |
| Partner iz delovnega okolja: | Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o. (Boštjan Pišotek) |
| Vključeni študenti: | Bogdan Brković, Miha Gomboši, Tomaž Hozjan, Aleksa Kaličanin, Tim Lešnik, Blaž Makari, Domen Tomše |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Namen projekta je izdelati virtualni model hidroelektrarne Mokrice s poudarkom na okolico (objekti, jezovna zgradba, zajetje, ribje steze, …). Projekt, ki ga izvaja ekipa sedmih študentov, pod okriljem pedagoškega mentorja in delovnega mentorja, se vsebinsko izvaja v treh fazah: V prvi fazi se je izvajala priprava vseh CAD modelov v programu Solidworks. Uporabili in poenostavili smo modele partnerja iz gospodarstva, ki vključujejo osnovne modele stavb in okolice in jih dogradili z dodatnimi lastnimi modeli, predvsem turbin in agregatov. V drugi fazi smo modele iz 3D CAD sistemov preslikali v virtualno okolje z uporabo standardnih nevtralnih formatov v programu Blender, kjer jih trenutno dodelujemo v virtualni model z uporabo tekstur in animacij. Z zaključkom te faze bomo tudi dosegli osnovni cilj projekta. V tretji fazi, v kolikor na bodo časovni okvirji to dopuščali, bomo poskušali virtualno okolje prenesti na strojno opremo laboratorija za virtualni inženiring in ga nadgraditi s teksturami in animacijami za kakovostno vizualizacijo. Vizualizacijo bomo poganjali v Unity programskem okolju. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: | Glavni rezultat projekta je virtualni model hidroelektrarne Mokrice z okolico. Model vključuje detajle, ki predstavljajo celoten sklop izgradnje hidroelektrarne. Na podlagi virtualnega modela se lahko pripravi realni model hidroelektrarne z okolico v pomanjšanem merilu (3D tiskanje). Takšen model – maketa je potem lahko predstavljena različnim deležnikom, ki tako dobijo dejanski pogled in realistično predstavo na kak način in kako je nek večji objekt integriran v določeno okolje. Sama programska zasnova je pripravljena tako, da lahko v bodoče predstavlja pomembno izhodišče za pripravo sorodnih projektov tudi za druge večje investicijske objekte. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar, Danijel Davidovič) |
| Partner iz delovnega okolja: | Društvo prijateljev Botaničnega vrta (Meta Pivec) |
| Vključeni študenti: | Vid Švab, Irina Mozhginskaya, Zala Črep, Rok Vuković, Tjaša Zajec, Aleksander Brodschneider, Strahinja Jovanović, Marina Tawfik Sherif |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Botanični vrtovi igrajo pomembno vlogo kot centri za ohranjanje biotske raznovrstnosti, raziskovanje in ohranjanje naravne ter kulturne dediščine. Prav tako predstavljajo učno okolje, ki omogoča izkustveno in spoznavno učenje zunaj običajnega učnega prostora, v naravi. Kot predstavljajo podnebne spremembe vse več težav v primarni – kmetijski in gozdarski dejavnosti, se kažejo težave tudi pri rastju v botaničnih vrtovih. Spremembe temperatur in padavinskega režima v različnih obdobjih vegetacije ter vse pogostejši pojavi ekstremnih vremenskih razmer vplivajo neposredno na rast, reprodukcijo in preživetje rastlin, drugačna kot v preteklosti je tudi pojavnost nekaterih bolezni in škodljivcev. Kot kažejo izkušnje Društva prijateljev Botaničnega vrta UM, vplivajo podnebne spremembe na nekatere rastlinske vrste negativno in celo ogrožajo njihovo preživetje, na nekatere rastline podnebne spremembe nimajo vidnega učinka, so pa tudi rastline, ki jim spremenjeni klimatski pogoji ustrezajo. Ker opisana dinamika narekuje potrebo po nenehnem prilagajanju in posodabljanju zasaditev ter strategij za ohranjanje rastlin, smo se v okviru projekta osredotočili na lokalne spremembe podnebja ter vplive, ki jih spremembe prinašajo na rastlinske vrste v Botaničnem vrtu UM. V okviru projekta smo zbrali in analizirali podatke o trendih podnebnih sprememb v regiji, na kartah predstavili geografska dejstva o področju v katerem se nahaja Botanični vrt UM in s pomočjo modelov predvideli spremembo temperatur in padavin v prihodnje. Prav tako smo digitalizirali del botaničnega vrta, kjer so zasajena drevesa (arboretum), ter raziskali odzive rastlin na spremembe. Glede na dejstva smo pripravili pregled bolezni in škodljivcev, ki postajajo nevarnejši kot v preteklosti ter pripravili pregled in opis vrst, za katere menimo, da bodo v prihodnje v našem okolju ostale, tistih, ki se jim zaradi podnebnih sprememb slabo piše, in tistih, ki prihajajo kot nove možnosti za zasaditve v spremenjenih razmerah. Rezultati so predstavljeni na spletni strani projekta v obliki izobraževalnih vsebin, opremljenih z interaktivnimi zemljevidi in elementi igrifikacije, namenjenih tako obiskovalcem Botaničnega vrta UM kot širši javnosti. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Nastali so interaktivni zemljevidi arboretuma, pregledi podnebnih scenarijev in digitalna gradiva z elementi igrifikacije, ki bodo preko QR-kode dostopna obiskovalcem vrta, učiteljem, študentom ter širši javnosti. S pripravo pregleda rastlinskih vrst, ki bodo v prihodnosti uspevale ali iz vrta najverjetneje izginjale, ter bolezni in škodljivcev, ki bodo pridobili pomen, smo ustvarili strokovno podlago za nadaljnje odločitve pri upravljanju in razvoju botaničnega vrta ter tudi drugih zelenih površin v regiji. V projekt so bili vključeni študenti različnih disciplin, kar je omogočilo izmenjavo znanj in veščin med naravoslovnimi, družboslovnimi in tehniškimi področji. Tak pristop krepi medsebojno razumevanje, inovativnost in pripravljenost mladih na kompleksne izzive prihodnosti. Botanični vrt UM s tem projektom utrjuje svojo vlogo izobraževalnega, raziskovalnega in kulturnega prostora, ki povezuje univerzo z lokalno skupnostjo, šolami, obiskovalci ter strokovnjaki.
|
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za energetiko (doc. dr. Klemen Sredenšek) |
| Partner iz delovnega okolja: | Komunalno podjetje Velenje Izvajanje komunalnih dejavnosti, d.o.o (Janez Ramšak) |
| Vključeni študenti: | Aljaž Dornik, Gašper Lipoglavšek, Nace Jehart, Aleksa Jovičić, Jovana Kalajanović, Zoran Popović, Nik Mesarec |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki je drugi največji tovrstni sistem v Sloveniji, se nahaja pred pomembnim prelomnim trenutkom. Trenutne razmere zahtevajo korenite spremembe, saj se soočamo z izzivom prehoda na nizkotemperaturni režim ogrevanja stanovanjskih objektov in iskanjem novih virov energije, ki bodo nadomestili toplotno energijo, ki jo trenutno zagotavlja blok 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). V trenutni fazi toplotne postaje v regiji še vedno napaja TEŠ, ki za proizvodnjo električne in toplotne energije uporablja premog ali plin. Zavedamo se, da bo umestitev novih obnovljivih virov energije (OVE) postala realnost šele po letu 2028, vendar je že danes ključnega pomena, da začnemo načrtovati in uvajati te spremembe. V tem kontekstu bo pomembno vlogo igrala tudi mreža toplotnih podpostaj (TPP), katerih učinkovitost bomo povečali z uvedbo hibridnih sončnih sistemov. Predvideno je, da se bo v prihodnjih letih postavilo 13 novih TPP, kar bo še dodatno okrepilo celoten sistem. S hibridnimi sončnimi sistemi bo TPP pridobila lasten dodaten vir energije, ki bo povečal stabilnost in zanesljivost oskrbe ter omogočil optimalno izrabo virov. Implementacija novih tehnologij bo prav tako prispevala k zmanjšanju energetskih izgub in večji energetski neodvisnosti. Pričakovani rezultati dotičnega projekta vključujejo natančne izračune prispevka hibridnega sončnega sistema k delovanju TPP in oceno, koliko toplote za ogrevanje ter sanitarno toplo vodo lahko proizvedemo s to tehnologijo. Da bi zagotovili neprekinjeno oskrbo uporabnikov tudi v primeru izpada TEŠ, bomo v sistem vključili zalogovnik toplote, ki bo služil kot rezerva in s tem povečal zanesljivost oskrbe. Vse te novosti se bodo upravljale iz dispečerskega centra, kar nam bo omogočilo optimalno prilagajanje delovanja sistema glede na trenutne potrebe in razpoložljive vire energije. Naš cilj projekta ja tako implementirati inovativno tehnologijo hibridnih sončnih sistemov, ki omogočajo sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije. Ta tehnologija predstavlja ključen korak v prehodu na obnovljive vire energije (OVE), kar bo prispevalo k zmanjšanju emisij CO2 ter povečanju energetske učinkovitosti celotnega sistema. Projekt je trenutno v drugem mesecu izvajanja. V dosedanjem delu se je interdisciplinarna skupina študentov iz področja energetike in strojništva seznanila s projektno idejo in pričakovanimi cilji projekta. Pod okriljem delovnega mentorja je bil opravljen ogled razpoložljivih objektov, ki so pod okriljem partnerja iz delovnega okolja. Poudarek je bil na predstavitvi TPP in omrežja daljinskega ogrevanje ter predstavitev dispečerskega centra za vodenje in upravljanje s toplotnim omrežjem. Preko različnih virov so se študenti seznanili s hibridnimi sončnimi sistemi, ki jih bodo v nadaljevanju skušali s pomočjo različnih simulacijskih orodij integrirati na objekte partnerskega podjetja. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Projekt predstavlja trajnostno naravnan odgovor na izzive, s katerimi se sooča Šaleška dolina, ter postavlja temelje za energetsko prihodnost, ki temelji na OVE in povečani učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja. Partnersko podjetje, s tem pa tudi lokalna skupnost in ostali deležniki, bodo pridobili predstavljeno eno od možnih rešitev za uspešen zeleni prehod in implementacijo novih tehnologij ki bodo prispevala k zmanjšanju energetskih izgub in večji energetski neodvisnosti tako lokalnega okolja, kakor tudi širše regije. |
| Članica izvajalka projekta: | Filozofska fakulteta (izr. prof. dr. Natalia Kalo Vid) |
| Partner iz delovnega okolja: | Showtec d.o.o. (Danijel Gorjup) |
| Vključeni študenti: | Ema Kovač, Agnes Kojc, Luka Ogrizek, Tristan Berlak, Zala Dajčman, Nika Bradan |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
V okviru projekta študenti podnaslavljajo avdiovizualne vsebine, ki jih predvaja produkcijska hiša Showtec d.o.o. (celovečerne ter dokumentarne filme). Aktivnost vključuje pripravo podnaslovov za gluhe in naglušne. S tem študenti razvijajo in nadgrajujejo svoje prevajalske in tehnične kompetence na področju podnaslavljanja ter spoznavajo delovanje ene največjih produkcijskih hiš v lokalnem okolju. Prav tako pripravljajo digitalni priročnik za podnaslavljanje ter simulacijo registracije novega medija in programske TV sheme. Pri projektu sodelujejo študenti študijskih programov prve stopnje Prevajalske študije angleščina in tretje stopnje Slovenistične študije Filozofske fakultete, študijskega programa za Medijske komunikacije prve stopnje FERI-ja in študijskih VŠ programov prve stopnje za Turizem in Podjetništvo Ekonomsko poslovne fakultete kar zagotavlja interdisciplinarnost projektnih aktivnosti in ciljev ter razvijanje večplastnih kompetenc. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
|
| Članica izvajalka projekta: | Filozofska fakulteta (doc. dr. Peter Kumer, mag. inž. prom. Danijel Hojski) |
| Partner iz delovnega okolja: | Mariborska kolesarska mreža (Josip Rotar) |
| Vključeni študenti: | Ana Pozderec, Mitja Kuhar, Dejan Pejić, Polonca Škerget, Tara Klevišar, |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Projekt CYCLE4MARIBOR se osredotoča na različne vidike uporabe koles za dnevne poti v Mariboru. Cilj projekta je izboljšati razumevanje dnevnih potovanj s kolesi ter spodbuditi trajnostno mobilnost v mestu. V okviru projekta bodo sodelovali šttudenti različnnih smeri, vključno z geografijo, sociologijo, prometnim inženirstvom in prostorskim načrtovanjem. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
V projektu smo preučili različne vidike kolesarske mobilnosti v Mariboru: – Prometni tokovi kolesarjev – kje in kako se premikajo? – Potovalne navade prebivalcev – kaj vpliva na izbiro prevoznega sredstva? – Kakovost kolesarske infrastrukture – kje so največje pomanjkljivosti in priložnosti? |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za logistiko (izr. prof. dr. Matjaž Knez, doc. ddr. Lazar Pavić) |
| Partner iz delovnega okolja: | Prima Komunikacije d.o.o. (Snežana Delakorda) |
| Vključeni študenti: | Jure Novak, Timotej Maček Štuhec, Elma Latić, Aleks Kresnik, Ksenja Videnšek, Nataša Petrović, Ema Moser |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
V tem dinamičnem projektu se študenti učijo organizacije in izvedbe profesionalnih hekaton tekmovanj v inovativnosti. Študenti imajo priložnost, da iz prve roke izkusijo vse aspekte organizacije večjega dogodka – od načrtovanja, promocije do izvedbe. Dogodek je priložnost za vzpostavljanje stikov, sodelovanje in učenje med vrstniki ter pridobivanje neprecenljivih izkušenj, ki bodo služile kot odlična podlaga za nadaljnjo akademsko in profesionalno kariero udeležencev. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Načrtovanje in organizacija dogodka, ki vključuje okolju prijazne prakse, od izbire lokacije do upravljanja odpadkov. Dogodek bomo organizirali v skladu s trajnostnimi cilji in vključili relevantne partnerje. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za logistiko (izr. prof. dr. Roman Gumzej) |
| Partner iz delovnega okolja: | ETRUST d.o.o. (dr. Bojan Milič) |
| Vključeni študenti: | Nejc Podkoritnik, Nik Pušnik Bakšič, Haris Čuturić, Jovana Koldžić, Ron Lukner |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Projekt naslavlja izziv naprednih sistemov za planiranje proizvodnje – t. i. pametno proizvodnjo. (APS) iz vidika interne (planiranje proizvodnih operacij) kot tudi eksterne (planiranje dobav/odprem) logistike. Cilji projekta so: časovna, energetska in stroškovna učinkovitost proizvodnje, pohitritev z avtomatizacijo postopkov, transparentnost planiranja in vrednotenje doseganja ciljev. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Predlagani projekt izhaja iz področja logistike, oskrbovalnih verig, mest in hkrati tovarn prihodnosti. Glede na to, da projekt umeščamo v dobo zelene, digitalne in trajnostne proizvodnje, naslavljamo v njem t. i. pametno proizvodnjo. Slednja je izjemno pomemben del Slovenske strategije pametne specializacije, ker brez pametne proizvodnje ne moremo upati na pametno in trajnostno potrošnjo. Projekt je prvenstveno zasnovan tako, da bo njegova izvedba vplivala tudi na izvajanje povezanih študijskih programov v prihodnje. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za naravoslovje in matematiko (doc. dr. Petra Cajnko) |
| Partner iz delovnega okolja: | Cerop d.o.o. (Simona Biro) |
| Vključeni študenti: | Mia Lebar, Zarja Gumilar Papotnik, Nika Kovačič Petek, Laura Denko, Kaja Cajnko, Mojca Šeruga |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
V okviru projekta je bila obravnavana problematika nezadostne prepoznavnosti vedenjskih slogov zaposlenih in posledično omejene možnosti za prilagojeno, učinkovito vodenje ter razvoj notranjih kadrovskih potencialov. Organizacija se je soočala s potrebo po boljši diagnostiki vedenjske dinamike v timu, pomanjkanjem orodij za individualizirano vodenje ter z izzivi pri prenosu strokovnega znanja v prakso. Vodstvo si je želelo dobiti objektivno, a uporabno sliko o tem, kako različni vedenjski profili vplivajo na timsko dinamiko, sodelovanje in notranje delovanje podjetja. Rešitev problema je temeljila na sodelovanju interdisciplinarne skupine študentk, ki je pod strokovnim vodstvom pedagoške mentorice in v sodelovanju z delovno mentorico v podjetju:
Projekt je služil kot primer uspešnega povezovanja visokošolskega znanja s potrebami delovnega okolja in pokazal, kako lahko aplikativne raziskave študentov neposredno prispevajo k organizacijskemu razvoju in dolgoročni kadrovski strategiji podjetja. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Projekt je prispeval k pomembnim rezultatom na treh ravneh: organizacijski, izobraževalni in širši družbeni. Ključni rezultati:
Doprinos k družbeni blaginji:
S takšnimi projekti visokošolski prostor ne le izobražuje, temveč aktivno sooblikuje razvoj okolja, v katerem študenti živijo in delujejo. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za naravoslovje in matematiko (doc. dr. Petra Cajnko) |
| Partner iz delovnega okolja: | Mestna občina Murska Sobota ( Martina Caf Šaruga) |
| Vključeni študenti: | Mia Lebar, Zarja Gumilar Papotnik, Nika Kovačič Petek, Laura Denko, Kaja Cajnko, Mojca Šeruga |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Problem, ki se je razreševal tekom projekta:
Rešitev problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Projekt je rezultiral v več pomembnih dosežkih, med katerimi izstopajo: izvedena analiza kompetenc in vedenjskih slogov zaposlenih na MO Murska Sobota, izdelane smernice za učinkovitejše vodenje in notranjo komunikacijo, pripravljene individualne kartice zaposlenih s priporočili za sodelovanje ter grafična predstavitev timskega profila organizacije.
Ti rezultati prispevajo k družbeni blaginji na več ravneh:
Projekt torej neposredno prispeva k uresničevanju ciljev evropske kohezijske politike in krepitvi sodelovanja med akademskim okoljem in družbo. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za organizacijske vede (izr. prof. dr. Miha Marič, red. prof. dr. Goran Vukovič) |
| Partner iz delovnega okolja: |
Dines trgovina, storitve in zastopanje d.o.o. (Domen Deu) |
| Vključeni študenti: | Tjaša Rutar, Ana Repas, Edin Harambašić, Tadej Gorta, Aila Civić, Maja Rojc, Rok Patarčec, Lana Podlipnik Giacomelli, Ana Taneski |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
V projektu so se osredotočili na izziv prenosa vodenja in lastništva v družinskem podjetju Dines d.o.o., kjer so se obstoječe generacije lastnikov in vodij soočale z nejasnimi postopki nasledstva, pomanjkanjem formaliziranih priložnosti za mentorstvo ter komunikacijskimi vrzelmi med starejšo mlajšo generacijo. Ti dejavniki so omejevali kontinuiteto vodenja, zavirali razvoj potencialnih naslednikov in ustvarjali tveganja za dolgoročno stabilnost podjetja. Da bi rešili ta problem, so študenti pod vodstvom pedagoškega mentorja in v sodelovanju s strokovnjaki iz Dinesa izvedli večstopenjski pristop: najprej so na podlagi zbiranja primarnih podatkov in poglobljenih intervjujev z vodstvom podjetja izdelali analizo trenutnih praks prenosa vodenja. Nato so izpeljali interaktivne simulacije odločanja, s katerimi so preizkusili različne modele razdelitve odgovornosti in postopkov uvajanja novih vodij. Na podlagi empirični ugotovitev in teoretičnega okvira so oblikovali konkretna priporočila za vzpostavitev strukturiranega procesa nasledstva, optimizacijo komunikacijskih kanalov ter razvoj programa mentorstva za bodoče vodje. Zaključni korak je bil predstavitev teh priporočil vodstvu podjetja ter izdelava smernic, omogočajo prilagoditve in izvedbo nadaljnjih ukrepov v delovnem okolju. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Rezultati projekta so prinesli več konkretnih izboljšav, prispevajo tako k učinkovitejšemu upravljanju družinskega podjetja Dines d.o.o. kot k širši družbeni blaginji. Prvič, uvedba strukturiranega procesa prenosa vodenja in lastništva zmanjšuje negotovost med generacijami, kar krepi stabilnost podjetja in dolgoročno varnost delovnih mest. S tern se zagotavlja kontinuiteta poslovanja in ohranjanje delovnih mest v lokalni skupnosti, kar neposredno izboljšuje ekonomsko varnost zaposlenih in njihovih družin. Drugič, optimizirani komunikacijski kanali in vzpostavitev formalnega mentorstva omogočajo hitrejši razvoj vodstvenih kadrov in boljšo izmenjavo znanja. To pomeni, da bodo bodoči vodje bolje pripravljeni na izzive poslovnega okolja, kar povečuje konkurenčnost podjetja spodbuja širitev poslovanja, hkrati pa ustvarja nove zaposlitvene priložnosti v regiji. Bolj usposobljeno vodstvo prispeva k inovativnosti, trajnostnemu razvoju in družbeni odgovornosti podjetja, saj se odloćitve sprejemajo na podlagi premišljenih, empirično podprtih analiz. Tretjič, priporočila za uvedbo prilagodljivih modelov usposabljanja in vključevanja mladih v vodstvene procese služijo kot vzorčni primer dobre prakse tudi za druga družinska podjetja v Sloveniji. reko delavnic, seminarjev in strokovnih publikacij so se ugotovitve projekta razširile izven okvirov Dinesa, kar krepi sodelovanje med univerzo, gospodarstvom in širšo javnostjo. To znanje spodbuja razvoj lokalne skupnosti z dvigom kakovosti managementa in organizacijskega vedenja ter ustvarja pogoje za trajnostno rast in inovacije v več podjetjih. Nazadnje, vsebine in rezultati so bili narejeni dostopni prek strokovnih konferenc, člankov in medijskih objav na spletni strani fakultete (posledično verjetno tudi UM po promocijskem dogodku po zaključku projekta), s čimer se povečala transparentnost in zavedanje o pomenu kakovostnega prenosa vodenja v družinskih podjetjih. Tako širjenje najboljših praks prispeva k družbeni blaginji s spodbujanjem korektnih, odgovornih in dolgoročno naravnanih poslovnih modelov, ki podpirajo trajnostni gospodarski razvoj in socialno kohezijo. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za organizacijske vede (izr. prof. dr. Alenka Brezavšček, doc. dr. Janja Jerebic) |
| Partner iz delovnega okolja: | Domel d.o.o. (Matjaž Roblek) |
| Vključeni študenti: | Rok Pedroš, Nejc Pšeničnik, Ana Berič, Rok Stojanovič, Vukašin Radisavljević, Nik Gladek, |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Projekt se osredotoča na problem neenotnih napovedi trajanja proizvodnih nalogov (PN), ki jih generira Al sistem LEAP v podjetju Domel. Predhodne analize so pokazale, da so napovedi pri določenih izdelkih natančnejše kot pri drugih, prav tako pa se njihova točnost s časom spreminja. Glavni cilj projekta je identificirati vzroke teh odstopanj in predlagati izboljšave, ki bi prispevale k bolj zanesljivim napovedim, večjemu zaupanju v Al ter optimizaciji proizvodnih procesov. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Projekt bo prinesel več pomembnih rezultatov, ki imajo tako neposredne koristi za podjetje Domel kot širši vpliv na industrijo in družbo. Ključni pričakovani rezultati projekta in koristi za podjetje Domel: Identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na natančnost napovedi Al: Ključni izzivi vključujejo pomanjkljive in/ali nepopolne podatke, vpliv človeškega faktorja pri vnosu podatkov in neustrezno strukturo podatkovnih virov. Priprava predlogov za izboljšanje kakovosti podatkov: Predlagane rešitve bodo vključevale avtomatizacijo vnosa podatkov ter izboljšano standardizacijo poročanja. Pripravljeni bodo primeri dobrih praks za zajem in obdelavo podatkov, ki jih lahko podjetje neposredno implementira. Domel bo lahko na podlagi teh priporočil izboljšal delovanje sistema LEAP in optimiziral proizvodne procese. Doprinos k družbeni blaginji: Povečanje konkurenčnosti industrije: Z izboljšanjem proizvodnega planiranja lahko podjetja zmanjšajo izgube časa in virov, kar vodi do večje učinkovitosti in nižjih stroškov proizvodnje. Trajnostna proizvodnja: Optimizacija proizvodnih procesov zmanjšuje količino odpadkov in nepotrebnih porab surovin ter energije, kar prispeva k bolj trajnostnemu industrijskemu razvoju. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za organizacijske vede (izr. prof. dr. Miha Marič) |
| Partner iz delovnega okolja: | Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (Dejan Marinčič) |
| Vključeni študenti: | Lea Ulčar, Vanja Kovačević, Črtomir Raspor Josipovič, Edin Harambašić, Tadej Gorta, Led Podlipnik Giacomelli, Rok Patarčec |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
V projektu smo se osredotočili na prepoznavanje in odpravo neoptimalnih podpornih mehanizmov za razvoj podjetništva v Ljubljanski urbani regiji. Glavni problem je bila pomanjkljiva usklajenost med deležniki (lokalnimi skupnostmi, podjetniki in agencijo), neenotna merila za dodeljevanje spodbud ter omečena preglednost obstoječih programov podpore. Študentje so zbirali in analizirali podatke dosedanjih ukrepih, izvajali anketiranje ključnih interesnih skupin ter pregledali primere dobrih praks iz drugih regij. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali konkretne predloge za izboljšanje: standardizacijo meril za dodeljevanje podpore, vzpostavitev interaktivnega portala za informiranje in prijavo na programe, ter model stalne komunikacije med agencijo in uporabniki storitev. Studentje so pripravili tudi smernice za ocenjevanje učinkovitosti programov in grafične prikaze ključnih kazalnikov, s čimer smo partnerju omogočili orodja za boljše načrtovanje in spremljanje prihodnjih razvojnih projektov. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Rezultati projekta so prinesli več ključnih izhodov, ki prispevajo k izboljšanju družbene blaginje v Ljubljanski urbani regiji. Najprej so bile vzpostavljene enotne in pregledne metode za dodeljevanje podpornih spodbud podjetnikom, kar zmanjšuje dvome o nepravični razporeditvi sredstev ter krepi zaupanje lokalnih akterjev razvojne programe. Z oblikovanjem interaktivnega portala za informiranje in prijavo na razpise smo zagotovili enostavno dostopnost do vseh relevantnih informacij in orodij, kar pospešuje aktivno vključenost podjetnikov in lokalnih skupnosti v razvojne pobude. Poleg tega so študentje pripravili celovit model stalne komunikacije med Regionalno razvojno agencijo uporabniki storitev, omogoča hitro odzivanje na potrebe podjetij ter pridobivanje povratnih informacij za nadaljnje izboljšave. Smernice in grafični prikazi ključnih kazalnikov učinkovitosti programov pa partnerju omogočajo redno spremljanje napredka ter prilagajanje strategij na podlagi zbranih podatkov. Skupaj ti rezultati prispevajo k družbeni blaginji tako, da spodbujajo trajnostno rast lokalnih podjetij, povečujejo zaposlenost in ustvarjajo okolje, v katerem so inovativne pobude deležne potrebne podpore. Hkrati izboljšujejo kohezijo med različnimi deležniki, krepijo transparentnost upravljanja povečujejo učinkovitost porabe javnih sredstev, kar dolgoročno vodi k večjemu družbenemu zaupanju in kakovosti življenja v regiji. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za strojništvo (doc. dr. Janez Gotlih) |
| Partner iz delovnega okolja: | SMM d.o.o. (Marko Pišek) |
| Vključeni študenti: | Jaka Benedik, Žiga Breznikar, Lan Kuharič, Nejc Bojnec, Renato Žaberl, Marsel Novak, Miha Kavčič, Anže Ostruh, Đorđe Hadžistević |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
V industrijskem okolju, kot je primer pri našem partnerju, sta za zagotavljanje konkurenčnosti ključna učinkovita logistika in avtomatizacija proizvodnje. S tem namenom projekt rešuje dva izziva: izboljšanje navigacije avtonomnih vodilnih vozil (AGV) za interno logistiko oziroma avtonomni transport obdelovancev v podjetju ter avtomatizacijo strege CNC stružnice z industrijskim robotom in strojnim vidom. Za AGV smo izbrali mehansko zasnovo vozila s kolesi Mecanum, ki omogočajo večsmerno gibanje. Integrirali smo Raspberry Pi za krmiljenje motorjev. Za izboljšanje navigacije AGV razvijamo sistem, ki z LiDAR tehnologijo zajema okolico in ustvarja zemljevide. Sistem nadgrajujemo s podatki iz enkoderjev motorjev in pospeškometrov. Razvijamo in izboljšujemo algoritme za zajem, filtracijo in obdelavo LiDAR podatkov ter uporabljamo SLAM metode za lokalizacijo in mapiranje. Hkrati razvijamo avtomatizacijo strege CNC stružnice z integracijo industrijskega robota in sistema strojnega vida, ki robotu omogoča zaznavo surovcev, dostavljenih z AGV-jem. Razvoj strojnega vida poteka v LabVIEW okolju. Dodatno razvijamo sistem za učinkovito komunikacijo med robotsko roko in sistemom strojnega vida ter optimizirana prijemala za manipulacijo s surovci in izdelki. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Rezultati projekta vključujejo povečano učinkovitost in varnost v industrijskih okoljih, optimizacijo logističnih procesov, večjo produktivnost in konkurenčnost podjetij, zmanjšanje napak in odpadkov ter večje zadovoljstvo zaposlenih in razvoj njihovih veščin, kar prispeva k splošni družbeni blaginji. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za strojništvo (doc. dr. Jasmin Kaljun, doc. dr. Andrej Cupar) |
| Partner iz delovnega okolja: | POSL d.o.o. (Marko Pišek) |
| Vključeni študenti: | Luka Ravnak, Uroš Perkič, Kaja Kerec, Oskar Kaljun, Anže Marin, Bennet Markovič, Ana Maria Varga, Amadeja Prijatelj |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
V okviru projekta bo interdisciplinarna študentska ekipa razvijala koncept večnamenskega orodja za nasilno odpiranje vrat, pri čemer se bo osredotočila na potrebe specifičnih uporabnikov, kot so gasilci, vojska in policija (t.i. “breacherji”). Projekt bo vključeval analizo obstoječih produktov na trgu, s ciljem identificirati pomanjkljivosti in priložnosti za inovacije. Na podlagi teh analiz bodo študenti definirali ključne lastnosti novega izdelka. Uporabili bodo sodobne metode kreativnega razvoja izdelkov in virtualnega inženirstva, vključno z računalniško podprtimi simulacijami in optimizacijami. Prototipi bodo izdelani z uporabo slojevitih tehnologij (npr. 3D tiskanje), kar bo omogočilo hitro iteracijo in testiranje funkcionalnosti ter ergonomskih lastnosti novega orodja. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: | Rezultat projekta bo koncept novega orodja za nasilno odpiranje vrat, ki bo pripomogel k boljšemu, lažjemu, varnemu in hitrejšemu delu reševalnih enot. |
| Članica izvajalka projekta: | Fakulteta za strojništvo (doc. dr. Jasmin Kaljun, doc. dr. Andrej Cupar) |
| Partner iz delovnega okolja: | Umetnostna galerija Maribor (Breda Kolar Sluga) |
| Vključeni študenti: | Rudi Luka Rudnik, Tanja Lazarova, Sara Vrbanec, Oskar Kaljun, Jernej Fekonja, Salomé Alexandra Ramalho Mateus, Ronja Osovnikar Šraj, Sumeja Osmančević |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
V predlaganem projektu bo interdisciplinarna študentska ekipa raziskovala in razvijala tehnologije za digitalno rekonstrukcijo in reprodukcijo muzejskih eksponatov. Delo bo potekalo v treh glavnih fazah: 3D digitalizacija izbranih eksponatov, izgradnja natančnih virtualnih modelov ter končna reprodukcija s slojevitimi tehnologijami, kot je 3D tiskanje. Ekipa bo pri tem analizirala funkcionalne in estetske karakteristike eksponatov, da bi zagotovila, da so virtualne in fizične replike čim bolj natančne in zveste originalom. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: | Projekt bo zaključen z izdelavo popolne replike vsaj enega izbranega eksponata, kar bo omogočilo nadaljnje raziskave in aplikacije v muzejih ter institucijah, ki se ukvarjajo z ohranjanjem kulturne dediščine. |
| Članica izvajalka projekta: | Ekonomsko-poslovna fakulteta (prof. dr. Jernej Belak) |
| Partner iz delovnega okolja: | Otroška gibalnica HopHop, športno izobraževanje, Rok Stegne s.p. (Rok Stegne) |
| Vključeni študenti: | Nomi Hrast, Patrik Senekovič, Lena Prosen, Tisa Lija Šober, Maša Tepić, Mojca Simonič |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Sodobne raziskave kažejo, da otroci in mladina vse bolj prevzemajo sedeči življenjski slog, kar negativno vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje. Pomanjkanje gibalne dejavnosti, prekomerna uporaba digitalnih tehnologij in neustrezne prehranske navade vodijo v težave, kot so debelost, bolezni srca in ožilja ter slabša socialna vključenost. Kljub obstoječim športnim programom je dostop do rekreativne vadbe omejen, saj so številne športne dejavnosti usmerjene v tekmovalne dosežke, ne pa v splošno dobrobit otrok. Projekt se je osredotočil na oblikovanje in implementacijo programa Oblikovanje in implementacije programa Zdrav življenjski slog otrok in mladine, ki zagotavlja kakovostno in dostopno rekreativno vadbo. Ključni vidiki projekta so bili analiza obstoječih rekreativnih programov, razvoj novega modela vadbe ter iskanje ustreznih finančnih rešitev za njegovo širšo dostopnost. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: | V okviru projekta smo razvili program Oblikovanje in implementacije programa Zdrav življenjski slog otrok in mladine, ki vključuje rekreativne vadbene vsebine, prilagojene starostnim skupinam otrok in mladostnikov. Izdelan je bil tudi model financiranja, ki omogoča dostopnost programa širši populaciji, vključno z ranljivimi skupinami. Projekt je podjetju Otroška gibalnica HopHop omogočil celovito analizo razvojnih možnosti ter oblikovanje novih poslovnih strategij, s katerimi lahko izboljša svojo konkurenčnost in dolgoročno stabilnost. Prav tako je omogočil študentom vpogled v realne poslovne izzive, s čimer so pridobili praktične kompetence na področju upravljanja, ekonomike športa in strateškega razvoja organizacij. Družbeni doprinos projekta se kaže v ozaveščanju o pomenu gibanja za zdrav razvoj otrok ter v zagotavljanju trajnostnih rešitev za izboljšanje kakovosti življenja mladih generacij. |
| Članica izvajalka projekta: | Ekonomsko-poslovna fakulteta (izr. prof. dr. Igor Perko) |
| Partner iz delovnega okolja: | IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (mag. Anita Hrast) |
| Vključeni študenti: | Nomi Hrast, Nataša Barberić, Ajša Lutar, Maks Srt, Ines Pačnik, Ognjen Savković |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
V projektu bomo zasnovali portal za informiranje javnosti o družbeni odgovornosti in trajnostnosti. Na osnovi zasnove bo mogoče izdelati portal, ki bo služil ko stična točka vseh deležnikov, ki se ukvarjajo z družbeno odgovornostjo in trajnostnostjo. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: | Na portalu odgovoren.si bo mogoče predstavljati aktivnosti v Sloveniji in izven nje za podjetja, organizacije (javne in neprofitne), posameznike, vlade in vse, ki jim družbena odgovornost in trajnostnost predstavljata ključno osebno in poslovno vrednoto. Spodbujal bo ozaveščanje o tem področju, omogočal spremljavo rezultatov raziskav, predstavitve dobrih praks in izmenjavo znanj in izkušenj. |
| Članica izvajalka projekta: | Ekonomsko-poslovna fakulteta (prof. dr. Igor Vrečko) |
| Partner iz delovnega okolja: | Pulko Ventili Ruše d.o.o. (Aleš Pulko) |
| Vključeni študenti: | Lea Krulc, Jan Hudobreznik, Matjaž Butolen, Ana Sazdovska, Samo Markovič, Teja Vrečko |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Podjetje Pulko Ventili Ruše d.o.o. se je v zadnjih letih znašlo pred izzivom, kako svoje poslovanje uskladiti z naraščajočimi zahtevami po trajnostnem razvoju, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, globalnih tržnih trendov in pričakovanj kupcev. Glavni problem, ki se je naslavljal v okviru projekta, je bila odsotnost prilagojene metodologije, s katero bi podjetje lahko celovito ocenilo svojo trajnostno naravnanost in na podlagi tega uvedlo smiselne izboljšave. Obstoječe splošne metodologije, kot so GRI, ISO 14001 in ISO 26000, so nudile dober okvir, vendar niso bile neposredno prilagojene značilnostim podjetja, kot so specifična struktura proizvodnje, okoljski vplivi in organizacijska kultura. Projektna skupina, sestavljena iz interdisciplinarno povezanih študentov z različnih visokošolskih zavodov, je pod strokovnim mentorstvom razvila in testirala novo, prilagojeno metodologijo za presojo trajnostnega delovanja podjetja Pulko Ventili. Projekt je potekal v več fazah: analiza trenutnega stanja, razvoj kazalnikov in metodološkega okvira, pilotno testiranje ter priprava konkretnih priporočil za trajnostne izboljšave. Rezultat projektnega dela je uporabna, na zakonodajnih zahtevah in praktičnih potrebah utemeljena metodologija, ki podjetju omogoča sistematično spremljanje trajnostne učinkovitosti in usmerjeno ukrepanje za trajnostno poslovno preobrazbo. |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: | Rezultati projekta so večplastni in presegajo zgolj koristi za sodelujoče podjetje. Ključni rezultat je razvoj prilagojene metodologije za presojo trajnostnega delovanja, ki podjetju Pulko Ventili omogoča boljše razumevanje in obvladovanje vplivov svojega delovanja na okolje, družbo in gospodarstvo. Poleg metodologije so bili oblikovani tudi konkretni kazalniki uspešnosti (KPI) in priporočila za izboljšave, ki bodo podjetju v pomoč pri strateškem odločanju ter pri nadaljnji implementaciji trajnostnih praks. Projekt je obenem okrepil sodelovanje med akademsko sfero in gospodarstvom, saj so študenti v neposrednem stiku s podjetjem pridobili dragocene izkušnje, hkrati pa so v podjetje prenesli svež pogled in znanje s področja trajnostnega razvoja. Na širši ravni projekt prispeva k družbeni blaginji s tem, ko spodbuja prehod podjetij v krožno in okoljsko odgovorno gospodarstvo, zmanjšuje negativne vplive na okolje in krepi družbeno odgovornost v zasebnem sektorju. Dodatno pa projekt prispeva tudi h krepitvi kompetenc bodočih strokovnjakov, ki bodo sposobni odgovarjati na sodobne izzive trajnostnega razvoja v različnih gospodarskih in družbenih kontekstih. |
| Članica izvajalka projekta: | Ekonomsko-poslovna fakulteta (doc. dr. Domen Malc, prof. dr. Aleksandra Pisnik) |
| Partner iz delovnega okolja: | Tovarna olja GEA d.o.o. (Dejan Mijošek) |
| Vključeni študenti: | Nina Smonkar, Katja Kralj, Tina Voljč, Nikolina Pelemiš, Darjan Štanjmec, Ida Vraničar |
| Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela: |
Podjetje Tovarna olja Gea d.o.o., vodilni proizvajalec gospodinjskih olj na slovenskem trgu, se sooča z izzivom, da potrošnik ne razlikujejo dovolj med njihovo izdelčno znamko ZVEZDA in konkurenčno blagovno znamko ZVIJEZDA. Kljub dolgoletni tradiciji in osredotočenosti na kakovost ter trajnostno pridelavo izdelkov, je zaznavanje razlik med obema blagovnima znamkama med slovenskimi odjemalci omejeno, kar negativno vpliva na tržni položaj podjetja GEA. V sklopu projekta je interdisciplinarna ekipa študentov, pod mentorstvom delovnega mentorja iz podjetja in pedagoškega mentorja iz Ekonomsko-poslovne fakultete izvedla poglobljeno raziskavo z namenom primerjalne analize zaznav blagovnih znamk ZVEZDA in ZVIJEZDA, spoznavanjem trendov na področju jedilnih olj in prehrambene industrije na splošno, analize navad odjemalcev ter dejavnikov, ki vplivajo na njihove nakupne odločitve pri nakupu jedilnih olj. Raziskava je obsegala kvalitativni in kvantitativni del. Na podlagi ugotovitev iz raziskave so študenti izdelali predlog strategije za učinkovito diferenciacijo blagovne znamke ZVEZDA, katere osrednji element predstavlja kreativna in prilagodljiva komunikacijska rešitev, ki temelji na uvidih v zaznane prednosti blagovne znamke ZVEZDA, sodobnih marketinških trendih in ideji aktivnega vključevanja odjemalcev v ustvarjanje vsebin (angl. User-generated content). |
| Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji: |
Ključni rezultati projekta vključujejo:
|

DELAVNICE ZA ŠTUDENTE
Za študente, ki sodelujejo pri izvedbi projektov PUŠ UM 2024/2025, ŠI:UM (NOO) in drugih projektih, pa so zelo pomembne tudi aktivnosti opolnomočenja v obliki delavnic, s katerimi krepijo svoje kompetence, veščine ter pridobivajo znanja, potrebna za učinkovito vključevanje in delo v projektnih skupinah. Vabljeni k udeležbi prihajajočih delavnic, s katerimi boste dodatno obogatili svoje znanje, nadgradili ključne kompetence ter se še uspešneje vključili v delo projektnih skupin. Seznam delavnic je na voljo spodaj.
Aktualne delavnice:
- Moč tima: Skrivnosti odličnega sodelovanja
- Več časa, manj stresa: Naučite se organizirati svoj čas
- Elevator pitch in CV vizitka: Tvoj ključ do uspešne predstavitve
Arhiv delavnic:
- Socialna inteligenca kot orodje uspeha: Komunikacija, ki šteje
- Zakaj se kreativnost zatakne? In kako jo ponovno zagnati?
- Od izziva do rešitve: Kreativno reševanje kompleksnih problemov
Pretekle operacije: PDŠ UM 2022/2023
Na Univerzi v Mariboru so se v študijskem letu 2022/2023 izvajale aktivnosti v okviru 39 projektov prijavljenih na javni razpis »Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023« (PDŠ UM 2022/2023). V okviru javnega razpisa se je spodbujalo sodelovanje in povezovanje visokošolskega sistema z okoljem (gospodarstvo ter negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem in regionalnem okolju) ter izvajanje prožnih oblik učenja.
Preberi več

Intranet stran UM
Na tej intranet strani lahko strokovno podporno osebje na članici in pedagoški mentorji z digitalno identiteto UM, ki so/bodo vključeni v projektne aktivnosti, najdejo aktualne informacije, roke in dokumente za prijavo, ter, v primeru izbora, nadalje za izvajanje in poročanje.
Vstopi

