PUŠ UM 2024/2025 (1. odpiranje)

Fakulteta za turizem (Vita Petek)

Partner iz delovnega okolja: Časnik Finance, časopisno založništvo d.o.o. (Alenka Sušnik)

Vključeni študenti: Zarja Kupljen, Hana Zakrajšek, Alen Golobič, Teodora Marković, Eva Drakulič, Nidal Alispahic, Ana Zveru

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt se je osredotočal na raziskovanje lokalne kulinarike Bele krajine, saj je ta predstavljala pomemben del kulturne dediščine in turistične ponudbe, a je bila hkrati  pogosto premalo raziskana in promovirana. Ključni izziv je bil pridobiti poglobljeno razumevanje značilnih lokalnih jedi ter njihove vloge v sodobni gastronomiji. Zato je bila izvedena analiza tipičnih jedi regije, pri čemer so bili zbrani podatki preko polstrukturiranih intervjujev z lokalnimi gostinskimi ponudniki. Intervjuji so omogočili vpogled v tradicijo, način priprave jedi ter izzive njihovega ohranjanja in vključevanja v turistično ponudbo. Odgovori so bili analizirani z metodo kodiranja, kar je pomagalo prepoznati ključne vzorce in ugotovitve. Rezultati so bili grafično predstavljeni ter vključeni v sintezo in vrednotenje, ki je služilo kot podlaga za oblikovanje predlogov za izboljšanje prepoznavnosti in promocije lokalne kulinarike. Zaključni del projekta je bil namenjen predstavitvi ugotovitev strokovni turistični skupnosti, s ciljem izboljšanja kulinarične ponudbe in večje promocije tradicionalnih belokranjskih jedi. Projekt je osvetlil edinstvenost Bele krajine kot gastronomske destinacije, kjer se prepletajo bogata kulinarična tradicija, avtentične lokalne sestavine in trajnostni pristopi k gostinski ponudbi. Cilj raziskave je bil bolje razumeti vlogo lokalne kulinarike v turistični ponudbi ter prepoznati izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo gostinci v regiji. V ta namen so bili izvedeni polstrukturirani intervjuju z lokalnimi ponudniki hrane in pijače, ki so omogočili vpogled v realne izkušnje, dobre prakse ter ovire pri promociji in razvoju gastronomskega turizma. Rezultati so pokazali, da večina gostinskih obratov že vključuje lokalne sestavine v svoje menije, pri čemer posebej poudarjajo pomen sodelovanja z lokalnimi pridelovalci in vinarji. Tradicionalne jedi, kot so belokranjska pogača, belokranjski žlinkrofi, jagnjetina in sveže pečen domač kruh, ostajajo priljubljene tako pri domačih kot tujih obiskovalcih. Hkrati gostinci vse pogosteje sledijo trajnostnim smernicam z uporabo lokalnih surovin, zmanjševanjem odpadkov in omejevanjem uporabe plastike. Nekateri so že pridobili trajnostne certifikate, kot je Green Key, kar dodatno potrjuje njihovo zavezanost ekološki odgovornosti. Kljub tem pozitivnim trendom pa se Bela krajina sooča z izzivi, kot so nezadostna promocija regije kot gastronomske destinacije, izrazita sezonskost turizma ter pomanjkanje gostinske infrastrukture in kadra. Gostinci so izpostavili potrebo po večji digitalni prepoznavnosti, večjem angažmaju na družbenih omrežjih ter organizaciji kulturno-kulinaričnih dogodkov, ki bi lahko povečali privlačnost regije. Prav tako so poudarili pomen povezovanja gastronomije z drugimi oblikami turizma, kot so pohodništvo, kolesarjenje in vinske ture, saj bi to obiskovalcem omogočilo celostno doživetje. Uspešen primer takšnega pristopa je dogodek Okusi Bele krajine, ki združuje vrhunsko kulinarično izkušnjo z lokalnimi vini in glasbo.Za prihodnji razvoj gastronomske prepoznavnosti Bele krajine je ključno nadaljnje sodelovanje med gostinci, pridelovalci, vinarji in turističnimi organizacijami. Oblikovanje skupne blagovne znamke bi lahko pripomoglo k večji nacionalni in mednarodni prepoznavnosti regije. Hkrati bi Bela krajina lahko še bolje izkoristila potencial trajnostnega turizma, saj sodobni obiskovalci vse bolj cenijo avtentične in ekološko odgovorne kulinarične izkušnje. Izvedena raziskava je pokazala, da ima Bela krajina izjemen potencial za razvoj vrhunske gastronomske destinacije, ki temelji na tradiciji, kakovosti in trajnosti. Z nadaljnjimi vlaganji v promocijo, povezovanje in inovativne pristope k turistični ponudbi lahko regija postane eno vodilnih kulinaričnih središč v Sloveniji.

Fakulteta za varnostne vede (Miha Dvojmoč)

Partner iz delovnega okolja: Bauer svetovanje d.o.o. (Janez Bauer)

Vključeni študenti: Andrea Davidović, Hana Cigole, Maja Krajzel, Nejc Kotnik, Ana Jovanovska, Matevž Čelik, Luka Lah, Melita Lekšan, Maša Vrtačniku

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt je reševal številna vprašanja srednje velikih in malih podjetij pri Vpeljavi in uporabi standardov ISO 9001, ISO 27001 ter ISO 22301 v organizacijo, kajti njihova vpeljava in vzpostavitev je povezana z veliko vloženega časa in finančnih sredstev. Vpeljava in uporaba standardov ISO 9001, ISO 27001 ter ISO 22301 v organizacijo bo pomembno prispevala k doseganju ciljev zelene politike 4, prednostne naloge 6 in specifičnega cilja ESO4.5 ter neposrednih učinkov Programa 2021-2027. To bo omogočilo ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, povečanje institucionalne zmogljivosti ter izboljšanje poslovnega okolja za MSP.

Pedagoška fakulteta (Jerneja Žnidaršič)

Partner iz delovnega okolja: Osnovna šola Kamnica (Janja Ambrožič)

Vključeni študenti: Karla Oršoš, Andraž Fišer, Vita Gracej, Kristina Bahč, Maj Husar, Patrik Gobec, Luka Antolinc, Ana Čuš

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Namen projekta je preučiti možnosti oblikovanja spletne aplikacije, ki bi vsebovala pester izbor in neposredno predvajanje kakovostnih avdio-vizualnih glasbenih vsebin slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki so na voljo na različnih platformah. Namenjena je učiteljem glasbene umetnosti v osnovnih šolah (1.–9. razred) in vzgojiteljem (otroci 4–6 let) v vrtcih. Interdisciplinarna zasnova projekta omogoča prenos znanja, praktičnih izkušenj in krepitev sodelovanja med študenti iz različnih predmetnih področij (Predšolska vzgoja, Razredni pouk, Glasbena pedagogika, Računalništvo in informacijske tehnologije), visokošolskim zavodom in delovnim okoljem.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Za reševanje družbenih izzivov v lokalnem in globalnem okolju, je potrebno na vseh ravneh izobraževanja skrbeti za razvoj aktivnih, odgovornih in ustvarjalnih državljanov. Pomembno vlogo pri tem ima glasbena umetnost, ki učencem omogoča dejavnostno vključevanje v učni proces, tudi skozi proces poslušanja glasbe. Le-ta se pogosto uresničuje s pomočjo avdio-vizualnih vsebin, pri čemer se učitelji lahko srečujejo z različnimi izzivi (npr. prekinjanje avdio-vizualnih posnetkov zaradi oglaševanja, pomanjkanje časa za iskanje primernih in kvalitetnih avdio-vizualnih posnetkov…). Uporaba spletne aplikacije bi lahko omogočila enostavnejši dostop do kakovostnih avdio-vizualnih vsebin in pozitivno vplivala na nemoteno izvedbo učnega procesa pri glasbeni umetnosti.

Pravna fakulteta (prof. dr. Darja Senčur Peček)

Partner iz delovnega okolja: Elektro Maribor d.d. (Martina Škofič)

Vključeni študenti: Ana Veronika Borko, Tajda Prapotnik, Maša Kaiser, Asja Lešnik, Kaja Lenart, Anika Pajer

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt je (od 1. 3. 2025 do 30. 6. 2025) v sodelovanju z gospodarsko družbo Elektro Maribor d.d. obravnaval različne vidike problematike digitalizacije delovnega procesa v podjetjih. Izzivi podjetij iz prakse so, kako na eni strani koristiti vse možnosti in prednosti uporabe modernih tehnologij (opreme IKT, umetne inteligence itd.) v delovnih procesih – ob upoštevanju, na drugi strani, potrebe delavcev po spoštovanju njihove pravice do zasebnosti, varnosti in zdravja pri delu ter pravice do odklopa. Z vidika prava je bilo raziskovanje usmerjeno predvsem na področje delovnega prava ter bo vključevalo analizo številnih pravnih vidikov digitalizacije delovnega procesa (pravica do odklopa, varnost in zdravje pri delu, varstvo osebnih podatkov in pravice do zasebnosti, vloga delavcev in njihovih predstavnikov pri navedenih izzivih itd.). Ob pravni analizi je bil obravnavan tudi vpliv navedenih sprememb na delavce iz vidika psihologije.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Rezultati projekta obsegajo oris relevantne pravne ureditve ter dobrih praks na področju izzivov, ki jih prinaša digitalizacija delovnega procesa (pravica do odklopa, varnost in zdravje pri delu, varstvo osebnih podatkov in pravice do zasebnosti, vloga delavcev in njihovih predstavnikov pri navedenih izzivih itd.). Navedeni rezultati bodo lahko v oporo projektnemu partnerju iz gospodarstva pri naslavljanju navedenih izzivov v praksi.

Fakulteta za zdravstvene vede (doc. dr. Leona Cilar Bulder in asist. Kasandra Musović)

Partner iz delovnega okolja: Društvo za cerebralno paralizo Sonček (Sonja Kerhe)

Vključeni študenti: Vanesa Kovač, Tamara Trajbarič, Lana Friš, Tiana Čeh, Aljana Smajlović, Klara Pešak, Gašper Zigmund

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

V projektu se ukvarjamo z delovnimi obremenitvami osebnih asistentov, ki izvajajo nego in skrb za otroka s cerebralno paralizo; duševnim blagostanjem in obremenitvami staršev otrok s cerebralno paralizo; ter duševnim počutjem otrok s cerebralno paralizo. V okviru projekta izvajamo kvalitativno in kvantitativno raziskavo. S pomočjo kvalitativne in sicer fokusnih skupin raziskujemo duševno počutje osebnih asistentov in staršev otrok s cerebralno paralizo; s kvantitativo in sicer anketnimi vprašalniki raziskujemo stanje duševnega zdravja otrok s cerebralno paralizo. Podatke bomo analizirali s pomočjo kodiranja in tematske analize ter s pomočjo opisne in sklepne statistike v SPSS IBM programu.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Rezultati projekta bodo podali vpogled stanje duševnega blagostanja otrok s cerebralno paralizo ter percepcijo duševnega blagostanja osebnih asistentov in staršev otrok s cerebralno paralizo. Na podlagi ugotovitev lahko oblikujemo ustrezne smernice in priporočila za izboljšanje duševnega blagostanja in preprečevanja nastanka duševnih težav otrok s cerebralno paralizo, staršev in osebnih asistentov.

Medicinska fakulteta (doc. dr. Tamara Serdinšek, asist. Rok Šumak)

Partner iz delovnega okolja: MODUS TOLLENS, prevajanje in druge storitve, Tadej Todorović s.p. (asist. dr. Tadej Todorović, doc. dr. Andrej Cokan)

Vključeni študenti: Katerina Trpkovska, Sara Ćehić, Nina Razgoršek, Sara Mihajlik, Martina Gramc, Tinkara Studen, Agnes Kojc

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Motnje v delovanju medeničnega dna so izjemno pogost pojav, s katerimi se tekom življenja srečuje do 40 % žensk. Zaradi različnih vplivov na medenično dno le-to z leti oslabi, kar se lahko kaže kot uhajanje vode, zdrs medeničnih organov, motnje v zadrževanju ali odvajanju blata in/ali motnje v spolnosti. Motnje v delovanju medeničnega dna veliko žensk dojema kot normalen del življenja, pri nekaterih pa so te težave povezane z občutkom sramu, zaradi česar ne poiščejo pomoči. Dodatno je na tem področju v splošni populaciji prisotnih precej napačnih informacij, ki lahko težave še poslabšajo. Hkrati pa obstaja veliko enostavnih ukrepov, s katerimi lahko ženske te težave preprečijo ali omilijo.

Študenti bodo v sklopu projekta pomagali zmanjševati stigmo, povezano z motnjami v delovanju medeničnega dna, hkrati pa bodo splošno javnost izobraževali s preverjenimi informacijami in nasveti. V ta namen bodo pripravili pisno in slikovno gradivo, ki bo lektorirano in tudi prevedeno v angleški jezik, s čimer bo dosežen širši krog populacije. Gradivo bodo predstavili tudi na promocijskem dogodku, na katerem bodo predstavili normalno delovanje medeničnega dna, značilnosti motenj v delovanju medeničnega dna, urinsko inkontinenco in zdrs medeničnih organov.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Študenti bodo s pripravo gradiva pripomogli k izobraževanju splošne javnosti o motnjah v delovanju medeničnega dna, ozaveščanju o preventivnih ukrepih in s tem tudi preprečevanju nastanka teh motenj.

Medicinska fakulteta (asist. Rok Šumak, doc. dr. Tamara Serdinšek)

Partner iz delovnega okolja: Psihološko svetovanje, Tamara Meško Hlastec s.p. (Tamara Meško Hlastec)

Vključeni študenti: Maja Leban, Nika Pongračić, Martin Grabljevec, Lina Šnajder, Anja Zver, Jakob Šnajder

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Laparoskopija je vrsta minimalno invazivne kirurške tehnike, kjer se operacije izvajajo skozi tri ali štiri kratke reze v trebušni steni. Operacija se izvede s pomočjo kamere in specialnih inštrumentov. Veščine se lahko pridobivajo tudi s pomočjo laparoskopskih simulatorjev, na katerih se izvajajo vaje.

V projektni nalogi bo poudarek na učenju vizualizacije, ki zaznamuje tehniko, kjer si vizualno predstavljamo, da izvajamo določeno nalogo, kar nam kasneje pomaga pri dejanski izvedbi enake naloge. V ta namen bodo študentje izvedli predklinično študijo, kjer bodo raziskovali, ali lahko vizualizacija laparoskopskih tehnik nadomesti dejansko izvajanje vaj in prispeva k izboljšanju praktičnih veščin.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Študentje bodo pridobili veščine s pomočjo laparoskopskih simulatorjev, ter se naučili naprednih tehnik vizualizacije.

Na osnovi rezultatov bo potrjena ali ovržena hipoteza, da je pridobivanje laparoskopskih veščin s pomočjo vizualizacije, primerljivo z njihovo dejansko izvedbo. V primeru pozitivnih rezultatov se predvideva tudi vključitev učenja vizualizacije v kurikulum kirurških predmetov dodiplomskega študija v bodoče.

Fakulteta za zdravstvene vede (izr. prof. dr. Mateja Lorber, doc. dr. Sergej Kmetec, dr. Zvonka Fekonja, Jožica Černe Kolarič, doc. dr. Nataša Mlinar Reljić)

Partner iz delovnega okolja: Visama, zdravstvo, storitve in izobraževanje, d.o.o. (Valerija Božičko, Maja Pelcl Veršič)

Vključeni študenti: Vanesa Kovač, Larisa Rola, Eva Jugovic, Filip Bračko, Anastasija Dvanajščak, Noah Emil Glisik, Magnus Thun, Zeynep Oran

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Na osebo osredotočena oskrba (PCC) je temeljni pristop v zdravstvu, ki zagovarja individualno obravnavo in dejavno vključevanje pacientov v odločitve o oskrbi. Odlikuje jo poudarek na obravnavi bolnikovih edinstvenih potreb in želja, zato presega zgolj zdravljenje bolezni in si prizadeva za smiselno obogatitev bolnikovega življenja. Utemeljena je na načelih empatije, komunikacije, spoštovanja in skupnega odločanja ter pomeni odmik od tradicionalne, na bolezen osredotočene oskrbe. Čeprav se pogosto uporablja izmenično z oskrbo, osredotočeno na pacienta, daje PCC edinstveno prednost celostnemu dobremu počutju pacientov in si prizadeva izboljšati kakovost njihovega življenja.

Obsežne raziskave so pokazale, da PCC koristi pacientom in zdravstvenim delavcem. PCC spodbuja boljši življenjski slog, zmanjšuje tveganje za kronične bolezni in izboljšuje psihološko počutje. Zdravstveni delavci doživljajo tudi večje zadovoljstvo pri delu in manjšo stopnjo stresa, kar poudarja vzajemno naravo koristi PCC. Vendar je bil poudarek predvsem na medicinskih sestrah v praksi, zaradi česar je ostala precejšnja vrzel v razumevanju kompetenc PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi nadzorniki. Potrebna je večja jasnost glede vključevanja izobraževalnih strategij za razvijanje kompetenc PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi mentorji.

Poklicne vrednote so bistvena načela, ki usmerjajo prakso zdravstvene nege in pomembno vplivajo na kompetence PCC. Študenti zdravstvene nege morajo te vrednote ponotranjiti, saj so ključni napovedni dejavniki zadovoljstva pri delu in zagotavljanja kakovostne zdravstvene nege. Čeprav je bilo več dejavnikov, kot so strokovna usposobljenost, medosebne veščine, sposobnost empatije in zaznani stres, povezanih s kompetencami PCC med medicinskimi sestrami, je bilo malo pozornosti namenjene vplivu zadovoljstva s svojo stroko in dojemanju poklica medicinske sestre na kompetence PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi mentorji.

Cilj projekta je prispevati k razvoju programov za izboljšanje kompetenc na osebo osredotočene oskrbe z ugotavljanjem dejavnikov, ki vplivajo na te kompetence, in pridobivanjem podatkov za spodbujanje kompetenc na osebo osredotočene oskrbe pri študentih zdravstvene nege in kliničnih mentorjih.

Ker se zavedamo pomena osredotočenosti na osebo za dobro počutje pacientov in zadovoljstvo izvajalcev, je namen te skupne raziskave zapolniti vrzel v znanju glede kompetenc PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi nadzorniki. Raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na kompetence PCC pri teh ključnih deležnikih, bo zagotovilo dragocene informacije za razvoj ciljnih izobraževalnih intervencij in spodbujanje kulture osredotočenosti na osebo v izobraževanju in praksi zdravstvene nege.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

V poteku. Pričakovani rezultati: Razvoj slovenske različice uporabljenih vprašalnikov. Na podlagi rezultatov faktorske analize pričakujemo, da se bo slovenska različica vprašalnikov skrajšala, kar bo zmanjšalo čas, potreben za izpolnjevanje vprašalnika v prihodnjih raziskavah. Glavni cilj te raziskave je preučiti različne dejavnike, ki vplivajo na kompetence na osebo osredotočene oskrbe pri študentih zdravstvene nege in kliničnih mentorjih. Ugotovitve bodo podlaga za razvoj ciljno usmerjenih izobraževalnih intervencij za izboljšanje kompetenc na osebo osredotočene oskrbe v učnih načrtih zdravstvene nege. Poleg tega bo ta raziskava, z ugotavljanjem vloge poklicnih vrednot in zaznav pri kompetencah na osebo osredotočene oskrbe, prispevala k napredku na osebo osredotočenih pristopov v zdravstveni negi. Namen raziskave je zapolniti raziskovalno vrzel na področju kompetenc na osebo osredotočene oskrbe med študenti zdravstvene nege in kliničnimi mentorji ter tako obogatiti izobraževanje in prakso zdravstvene nege. Z opremljanjem bodočih medicinskih sester z dobro razvitimi veščinami na osebo osredotočene oskrbe lahko izboljšamo izvajanje zdravstvene nege, osredotočene na pacienta, in spodbujamo pozitivne izide zdravstvene oskrbe.

Fakulteta za zdravstvene vede (prof. dr. Sonja Šostar Turk, doc. dr. Urška Rozman)

Partner iz delovnega okolja: Mariborski vodovod, javno podjetje, d.o.o. (Senka Ksenija Husar, Sebastjana Klepec Hlebič, Boštjan Erjavec)

Vključeni študenti: Amna Čenanović, Matevž Gabriel Može Guerrero, Gašper Dimnik, Dunja Panič, Cagla Yusa Karaduman, Sara Stonič, Ian Itolondo Mutoro

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Ravnanje z odpadno vodo ter priprava pitnih vod sta dve izmed prednostnih področij slovenske strategije trajnostne pametne specializacije. Povezava med čiščenjem odpadne vode in ustrezno oskrbo s pitno vodo pa pogosto ostane spregledana. Zaradi vpliva vse večjih podnebnih sprememb je nujno potrebno izobraževanje študentov, zaposlenih in širše populacije, kar lahko uspešno dosegamo z uporabo novih tehnologij.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

V okviru projekta pripravljamo digitalna interaktivna učna gradiva s pomočjo katerih bomo ozaveščali uporabnike o okoljskih determinantah zdravja, natančneje o pomenu in postopkih ravnanja z odpadno vodo ter ustrezni pripravi in nadzorom nad pitno vodo.

Pedagoška fakulteta (Katja Kozjek Varl)

Partner iz delovnega okolja: Kopija nova d.o.o. (Mija Markl)

Vključeni študenti: Manca Verbančič, Klara Pešak, Lana Žugman, Živa Tolevski, Ajda Kirbiš Marić, Maša Sedej, Lara Weingerl, Nuša Simonič

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Razvijanje didaktičnih iger za pouk likovne umetnosti zahteva premišljeno načrtovanje in inovativne pristope. Cilj takšnih iger je celostni razvoj učencev ter obogatitev in popestritev pouka likovne umetnosti.

V prvi fazi projekta so študentke proučevale in analizirale obstoječe didaktične igre v slovenskem prostoru in širše. Osredotočile so se na prepoznavanje njihovih pomanjkljivosti ter iskanje priložnosti za izboljšave. Poleg tega so raziskovale različne vrste didaktičnih iger, ki učinkovito spodbujajo likovni razvoj učencev.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Trenutno, na polovici načrtovanega trajanja projekta, poteka razvijanje idej in načrtovanje izdelave didaktičnih iger za različne stopnje izobraževanja – predšolsko obdobje, razredno in predmetno stopnjo.

V nadaljevanju projekta bodo študentke s pomočjo pedagoškega mentorja iz fakultete ter mentorja iz gospodarske družbe spoznavali možnosti distribucije in ob tem razvijali zmožnost kreativnega razmišljanja in druge ključne kompetence. S tem bodo pridobili dragocene izkušnje, ki jim bodo olajšale prehod iz izobraževanja v zaposlitev.

Pravna fakulteta (izr. prof. dr. Nataša Samec Berghaus)

Partner iz delovnega okolja: Indoma d.o.o. (Vlado Pulko)

Vključeni študenti: Lisa Elizabeth Strouken, Nadja Belšak, Onja Koler (Livić), Matej Velichkovski, Veronika Mikl, Evelina Pignar, Maja Mlakar, Matias Kocjančič, Nikola Mitrović

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt se osredotoča na pravno problematiko sobivanja v večstanovanjskih hišah in naseljih, kjer se pojavljajo vprašanja hrupa, smradu, kratkoročnih najemov, odpadkov, posegov v zasebnost ter drugih motenj, ki lahko ogrožajo kakovost bivanja. Poseben poudarek se namenja tudi digitalni transformaciji (pametne stavbe, pametna mesta, uporaba IKT), ki olajša komunikacijo in upravljanje, hkrati pa odpira nova pravna vprašanja (varstvo podatkov, nadzor ipd.).

V okviru projekta, ki traja od 1.3. – 31.7. 2025, raziskovalke in raziskovalci po metodi problemsko obrnejenega učenja:

• Preučujejo in analizirajo obstoječo slovensko zakonodajo (Stvarnopravni zakonik, Stanovanjski zakon ipd.) ter izvajajo primerjalno analizo različnih tujih pravnih ureditev (Nemčija, Avstrija, Švica, ZDA), da ugotovijo, kako se v praksi urejajo podobna vprašanja drugod po svetu.
• Izvajajo primerjalno analizo domače in tuje sodne prakse, pri čemer se posebej osredotočajo na pravne mehanizme za reševanje sosedskih sporov ter preprečevanje motenj miru v večstanovanjskih okoljih.
• Izvedba empiričnega dela raziskave (spletno anketiranje, intervjuji) med upravniki, etažnimi lastniki in najemniki, da se pridobi vpogled v dejanske razmere sobivanja.
• Raziskujejo se priložnosti uporabe pametnih tehnologij (digitalno upravljanje, aplikacije za poročanje motenj, sistemi za nadzor dostopov) ob hkratnem spoštovanju varstva osebnih podatkov in preprečevanju vandalizma.

S temi aktivnostmi razvijajo študentke in študenti kritično mišljenje, raziskovalne spretnosti, pravno argumentacijo ter digitalne in zelene kompetence, in se tako z vidika prava kot s tehničnega in družbenega vidika usposabljajo za oblikovanje učinkovitih pristopov k reševanju konfliktnih situacij v večstanovanjskih okoljih.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

• Podrobna analiza pravnega okvira: projektna skupina pripravlja pregled in oceno učinkovitosti obstoječih pravnih rešitev za izboljšanje sobivanja (npr. mehanizmi reševanja sosedskih sporov, možnosti pravnih sankcij pri kršitvah miru).
• Modelne rešitve in priporočila: na podlagi empirične raziskave in primerjalne analize oblikujejo predloge za posodobitev hišnih redov, izobraževanje stanovalcev o pravnih možnostih ter spodbujanje trajnostnega in odgovornega ravnanja v večstanovanjskih zgradbah.
• Digitalne rešitve: z vidika pametnih stavb in informacijske tehnologije se predlaga preproste modele uporabe spletnih orodij za evidentiranje in reševanje pritožb, za nadzor skupnih površin in za transparentno upravljanje sosesk (npr. informacijske table ali aplikacije).
• Družbeni učinek: naše ugotovitve in smernice lahko že zdaj pripomorejo k zmanjševanju konfliktov med etažnimi lastniki ter spodbujajo boljše razumevanje pravic in dolžnosti pri sobivanju. S tem projekt prispeva k večji pravni varnosti, boljšemu socialnemu dialogu in kvalitetnejšemu bivalnemu okolju.

Ekonomsko-poslovna fakulteta (doc. dr. Domen Malc, prof. dr. Aleksandra Pisnik)

Partner iz delovnega okolja: Otroška gibalnica HopHop, športno izobraževanje, Rok Stegne s.p. (Dejan Mijošek)

Vključeni študenti: Nina Smonkar, Katja Kralj, Tina Voljč, Nikolina Pelemiš, Darjan Štanjmec, Ida Vraničar

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Sodobne raziskave kažejo, da otroci in mladina vse bolj prevzemajo sedeči življenjski slog, kar negativno vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje. Pomanjkanje gibalne dejavnosti, prekomerna uporaba digitalnih tehnologij in neustrezne prehranske navade vodijo v težave, kot so debelost, bolezni srca in ožilja ter slabša socialna vključenost. Kljub obstoječim športnim programom je dostop do rekreativne vadbe omejen, saj so številne športne dejavnosti usmerjene v tekmovalne dosežke, ne pa v splošno dobrobit otrok.

Projekt se je osredotočil na oblikovanje in implementacijo programa Oblikovanje in implementacije programa Zdrav življenjski slog otrok in mladine, ki zagotavlja kakovostno in dostopno rekreativno vadbo. Ključni vidiki projekta so bili analiza obstoječih rekreativnih programov, razvoj novega modela vadbe ter iskanje ustreznih finančnih rešitev za njegovo širšo dostopnost.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

V okviru projekta smo razvili program Oblikovanje in implementacije programa Zdrav življenjski slog otrok in mladine, ki vključuje rekreativne vadbene vsebine, prilagojene starostnim skupinam otrok in mladostnikov. Izdelan je bil tudi model financiranja, ki omogoča dostopnost programa širši populaciji, vključno z ranljivimi skupinami.

Projekt je podjetju Otroška gibalnica HopHop omogočil celovito analizo razvojnih možnosti ter oblikovanje novih poslovnih strategij, s katerimi lahko izboljša svojo konkurenčnost in dolgoročno stabilnost. Prav tako je omogočil študentom vpogled v realne poslovne izzive, s čimer so pridobili praktične kompetence na področju upravljanja, ekonomike športa in strateškega razvoja organizacij.

Družbeni doprinos projekta se kaže v ozaveščanju o pomenu gibanja za zdrav razvoj otrok ter v zagotavljanju trajnostnih rešitev za izboljšanje kakovosti življenja mladih generacij.

Partner iz delovnega okolja: Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica (Tomaž Pristovnik)

Vključeni študenti: Nemanja Bogićević, Jovana Kalajanović, Luka Perović, Aleksa Radovanović, Mihailo Urošević, Patricija Žučko

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Zeleni prehod predstavlja prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije, kar je ključnega pomena za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in boj proti podnebnim spremembam. Med obnovljivimi viri energije imajo male hidroelektrarne pomembno vlogo (MHE). Te elektrarne izkoriščajo moč vode za proizvodnjo električne energije, kar je okolju prijazno in trajnostno.

Male hidroelektrarne imajo več prednosti. So manjše in manj invazivne kot velike hidroelektrarne, kar pomeni manjši vpliv na okolje in lokalne ekosisteme. Poleg tega lahko delujejo v manjših vodotokih, kar omogoča njihovo širšo uporabo. Prav tako prispevajo k decentralizaciji proizvodnje energije, kar povečuje energetsko varnost in zmanjšuje odvisnost od velikih energetskih sistemov.

Kljub prednostim pa je pomembno upoštevati tudi morebitne negativne vplive, kot so spremembe v lokalnih ekosistemih in vpliv na ribje populacije. Zato je ključnega pomena, da se pri načrtovanju in gradnji malih hidroelektrarn upoštevajo okoljski standardi in se izvajajo ustrezne študije vplivov na okolje.

Zeleni prehod in male hidroelektrarne skupaj predstavljajo pomemben korak k trajnostni prihodnosti, kjer bo energija pridobljena na način, ki spoštuje naravo in zmanjšuje naš ogljični odtis.

V okviru projekta se analizira potencial MHE. V prvi fazi se je ekipa šestih študentov, pod mentoriranjem pedagoškega mentorja in delovnega mentorja, osredotočila na pridobivanje splošnih informacij o malih hidroelektrarnah. Sledil je pregled in analiza trenutno inštaliranih MHE v Republiki Sloveniji. Trenutno se izvaja analiza integracije MHE na območju Pohorja. Analizirajo se možne lokacije postavitve takšnih malih hidroelektrarn v obravnavani regiji ter se pridobivajo in predstavljajo vse investicijske, birokratske in druge ovire, ki zavirajo pospešeno izgradnjo MHE.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Rezultati projekta bodo predstavili možnosti postavitve MHE na določenih področjih in predvsem podrobno opisali vse postopke, ki jih je potrebno izvesti, da lahko preide od same idejne zasnove na koncu do realizacije postavitve takšne MHE.

Predstavljene so tako pozitivne, kakor tudi negativne posledice postavitve MHE. Te informacije bodo pomembne in koristne za lokalno skupnost, saj se bodo lahko lokalni prebivalci seznanili o pomenu takšnih objektov na njihovem področju in kakšen je doprinos integracije MHE za širše okolje.

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (izr. prof. dr. Erika Kozem Šilih, prof. dr. Miroslav Premrov, asist. dr. Maja Lešnik)

Partner iz delovnega okolja: Marles hiše Maribor d. o. o. (Tina Špegelj)

Vključeni študenti: Žiga Tomaž Krajnc, Jan Čokolič, Marko Pavlović, Eva Gradišnik, Teja Bohl, Ivana Manasova

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Grajeno okolje predstavlja ključen dejavnik kakovosti življenja sodobne družbe, saj v stavbah preživimo povprečno 90 % svojega časa. Kljub sodobnim standardom in tehnološkim rešitvam se pri obstoječih stavbah pogosto srečujemo s sindromom bolnih stavb. Ta pojav je posledica slabe kakovosti zraka, neustrezne regulacije temperature, nezadostne osvetlitve in prisotnosti škodljivih snovi, kar negativno vpliva na zdravje in dobro počutje uporabnikov. Dolgotrajna izpostavljenost neustreznemu notranjemu okolju lahko povzroča zdravstvene težave, kot so alergije, bolezni dihal, utrujenost ter zmanjšana kognitivna funkcija. Cilj projekta je preučiti in izboljšati bivalno ugodje s poudarkom na kakovosti notranjega okolja v obstoječih stavbah.

Projekt se osredotoča na primerjalno analizo dveh objektov: “stare” (Hiša Bellevue) in “nove” (Hiša Dom24h) Marlesove vzorčne hiše v Limbušu. Pri tem upoštevamo sodobne evropske smernice in smernice stavbne biologije. Raziskava poteka interdisciplinarno, z vključevanjem arhitekturnih, gradbenih in kemijsko-bioloških pristopov.

Projekt vključuje pregled obstoječe literature in standardov o kakovosti notranjega okolja, primerjavo arhitekturnih in tehničnih značilnosti “stare” in “nove” Marlesove vzorčne hiše ter analizo indikatorjev bivalnega ugodja, kot so temperatura, relativna vlažnost, vsebnost CO2, prisotnost radona, formaldehida in splošna kakovost zraka. Izvedejo se meritve kakovosti notranjega okolja ter identificirajo dejavniki tveganja, ki vplivajo na zdravje in počutje uporabnikov. Na podlagi ugotovitev se razvijejo priporočila za izboljšanje kakovosti notranjega okolja s poudarkom na energetski učinkovitosti ter dvigu kakovosti bivanja in povezanega bivalnega ugodja.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Projekt bo prinesel pomembne ugotovitve o vplivu kakovosti notranjega okolja na zdravje in dobro počutje uporabnikov. Na podlagi izvedenih analiz bomo oblikovali konkretne smernice za izboljšanje bivalnega ugodja, ki bodo služile kot priporočila za prenovo obstoječih stavb in razvoj novih stanovanjskih objektov.

Pričakovani doprinosi projekta vključujejo povečano ozaveščenost o pomenu kakovosti notranjega okolja, razvoj smernic za njegovo izboljšanje in s tem povezano večje bivalno ugodje, prispevek k izboljšanju bivalnih razmer v obstoječih stanovanjskih objektih ter praktično usposobitev študentov, ki bodo pridobili dragocena znanja za delo v gradbeni in arhitekturni industriji. Projektne ugotovitve bodo prav tako vključene v izobraževalni program, s čimer bomo omogočili nadaljnji razvoj znanj in kompetenc prihodnjih generacij strokovnjakov na področju kakovosti notranjega okolja.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (izr. prof. dr. Maša Knez Marevci)

Partner iz delovnega okolja: Bukaris d.o.o. (Davor Bauman)

Vključeni študenti: Gal Korda, Neva Kovač, Klara Mestnik, David Öri, Ana Lee Pantner, Jaka Peršak, Emilija Ristevska

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Morske alge vsebujejo več pomembnih karotenov, med katere spadata β-karoten in fukoskantin, ki sta odgovorna za karakteristično oranžno-rjavo barvo, obenem pa imata antioksidativne lastnosti. Težavo predstavlja zahteven postopek izolacije omenjenih učinkovin iz naravnega matriksa, saj je potrebno razbiti celične stene mateijala, da bi dosegli zadovoljiv izkoristek. V našem primeru bomo za izolacijo uporabili zeleno tehnologijo superkritične ekstrakcije ter konvencionalne metode. Kot topilo pri ekstrakciji bomo uporabili CO₂, saj je ta nekancerogen, nemutagen, netoksičen, negorljiv in termodinamsko stabilen, izkazuje ustrezno nepolarnost, hkrati pa ga lahko tudi recikliramo. Čeprav je o ekstrakciji β-karotena in fukoksantina iz alg bilo objavljenih že več člankov, še kar ni popolnega mnenja o optimalnih pogojih izvedbe ekstrakcije ter možnostih stabilizacije ekstraktov. Del raziskav v sklopu dela bo implementacija optimalnih pogojev za izvedbo ekstrakcije z namenom, da dobimo ekstrakte z največjo vsebnostjo β-karotena in fukoksantina ter stabilne formulacije.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Pigmenti imajo poleg antioksidativnih lastnosti tudi druge pozitivne učinke na zdravje ljudi. Kot primer lahko navedemo sekundarni fotosintetski pigment fukoksantin, za katerega je značilno tudi močno protirakavo delovanje. Ekstrakcija in izolacija takih pigmentov ter nadaljnja kompletna valorizacija odpadne alge predstavlja velik izziv v industriji proizvodnje alg. Uporabljene bode alge iz Slovenije. Proučili bomo biološke učinke izoliranih komponent na človeške celice in mikroorganizme Pripraviti in optimizirati želimo naravno fomulacijo, ki bi vsebovala omenjene komponente in bi jo bilo mogoče uporabiti kot podporno terapijo pri raznih zdravljenjih ali jo uporabiti kot izhodišče za novo biološko zdravilo. Dodana vrednost je valoraizacija odpadnih materialov, kot matrica za izoliran ekstrakt pa lahko služijo različne biorazgradljive spojine, kot so recimo ionske tekočine pridobljene iz aminokislin. Pričakujemo torej za družbo zanimive rezultate, ki bi jih predstavili na družbenih omrežjih kot so Instagram in Linkedin.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (prof. dr. Željko Knez)

Partner iz delovnega okolja: Čebelarsko društvo Tišina (Jože Gobar)

Vključeni študenti: Nika Kralj, Sanja Matevs, Neža Novak, Armina Rahmanović, Julija Ribarić, Neja Savec, Aljaž Šparaš, Jan Toplak

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Pridobitev vzorcev čebeljega prahu iz celotne Slovenije in analiza njihove sestave in količin bioaktivnih komponent. Vzorcem bomo določili antioksidativno aktivnost, vsebnost polifenolov (glavne antioksidativne komponente) ter vsebnost proteinov in aminokislin (višja kot je njihova vsebnost, bolj je cvetni prah hranljiv za čebele).

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Pridobljeni podatki o čebeljem cvetnem prahu bodo čebelarjem podali povratno informacijo kako hranljiv je njihov cvetni prah tako za čebele kot za človeško konzumacijo.

Fakulteta za turizem (doc. dr. Boris Prevolšek)

Partner iz delovnega okolja: Center za podjetništvo in turizem Krško (mag. Karl Vertovšek)

Vključeni študenti: Saša Črpić, Aljaž Marinič, Klara Kavs, Lamija Šeta, Nina Vodnik, Asja Lešnik

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Glavni raziskovalni problem projekta je bil raziskati kratke dobavne verige v HoReCa sektorju v Posavju. V raziskavo so bila vključena kmetijska gospodarstva z dopolnilno dejavnostjo proizvodnje in predelave mesa in mesnih izdelkov (SKD 10.110, 10.120 in 10.130). Cilji projekta so bili: analizirati obstoječe stanje obsega in kakovosti prehranskih dobaviteljskih verig med kmetijami in HoReCa sektorjem; identificirati dejavnike spodbujanja in ovire pri vzpostavljanju kratkih dobavnih verig; oceniti proizvodni potencial kmetij za oskrbo HoReCa sektorja; ter oblikovati smernice za razvoj in spodbujanje teh verig v Posavju.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Rezultati kažejo, da je sodelovanje med kmetijami in HoReCa sektorjem še vedno omejeno, saj večina kmetij ni vključena v sistematične dobavne verige. Ključne ovire so majhen obseg proizvodnje, logistični izzivi, cenovni pritiski ter pomanjkanje informacij in povezovanja med deležniki. Kljub temu obstaja izrazit interes kmetij za sodelovanje, zlasti ob stabilnem povpraševanju in pravičnih cenah.

Projekt je identificiral velik potencial za razvoj kratkih dobavnih verig, pri čemer so prednosti lokalnih izdelkov – kakovost, sledljivost in avtentičnost – ključna konkurenčna prednost. Ugotovitve prispevajo k trajnostnemu razvoju, prehranski samooskrbi in krepitvi lokalnega gospodarstva. Hkrati spodbujajo zmanjševanje okoljskega vpliva, ohranjanje podeželja in razvoj dolgoročnih partnerstev med kmetijami in gostinskim sektorjem.

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar, Danijel Davidovič)

Partner iz delovnega okolja: Društvo prijateljev Botaničnega vrta (Meta Pivec)

Vključeni študenti: Vid Švab, Irina Mozhginskaya, Zala Črep, Rok Vuković, Tjaša Zajec, Aleksander Brodschneider, Strahinja Jovanović, Marina Tawfik Sherif

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Botanični vrtovi igrajo pomembno vlogo kot centri za ohranjanje biotske raznovrstnosti, raziskovanje in ohranjanje naravne ter kulturne dediščine. Prav tako predstavljajo učno okolje, ki omogoča izkustveno in spoznavno učenje zunaj običajnega učnega prostora, v naravi.

Kot predstavljajo podnebne spremembe vse več težav v primarni – kmetijski in gozdarski dejavnosti, se kažejo težave tudi pri rastju v botaničnih vrtovih. Spremembe temperatur in padavinskega režima v različnih obdobjih vegetacije ter vse pogostejši pojavi ekstremnih vremenskih razmer vplivajo neposredno na rast, reprodukcijo in preživetje rastlin, drugačna kot v preteklosti je tudi pojavnost nekaterih bolezni in škodljivcev. Kot kažejo izkušnje Društva prijateljev Botaničnega vrta UM, vplivajo podnebne spremembe na nekatere rastlinske vrste negativno in celo ogrožajo njihovo preživetje, na nekatere rastline podnebne spremembe nimajo vidnega učinka, so pa tudi rastline, ki jim spremenjeni klimatski pogoji ustrezajo.

Ker opisana dinamika narekuje potrebo po nenehnem prilagajanju in posodabljanju zasaditev ter strategij za ohranjanje rastlin, smo se v okviru projekta osredotočili na lokalne spremembe podnebja ter vplive, ki jih spremembe prinašajo na rastlinske vrste v Botaničnem vrtu UM.

V okviru projekta smo zbrali in analizirali podatke o trendih podnebnih sprememb v regiji, na kartah predstavili geografska dejstva o področju v katerem se nahaja Botanični vrt UM in s pomočjo modelov predvideli spremembo temperatur in padavin v prihodnje. Prav tako smo digitalizirali del botaničnega vrta, kjer so zasajena drevesa (arboretum), ter raziskali odzive rastlin na spremembe. Glede na dejstva smo pripravili pregled bolezni in škodljivcev, ki postajajo nevarnejši kot v preteklosti ter pripravili pregled in opis vrst, za katere menimo, da bodo v prihodnje v našem okolju ostale, tistih, ki se jim zaradi podnebnih sprememb slabo piše, in tistih, ki prihajajo kot nove možnosti za zasaditve v spremenjenih razmerah.

Rezultati so predstavljeni na spletni strani projekta v obliki izobraževalnih vsebin, opremljenih z interaktivnimi zemljevidi in elementi igrifikacije, namenjenih tako obiskovalcem Botaničnega vrta UM kot širši javnosti.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Nastali so interaktivni zemljevidi arboretuma, pregledi podnebnih scenarijev in digitalna gradiva z elementi igrifikacije, ki bodo preko QR-kode dostopna obiskovalcem vrta, učiteljem, študentom ter širši javnosti.

S pripravo pregleda rastlinskih vrst, ki bodo v prihodnosti uspevale ali iz vrta najverjetneje izginjale, ter bolezni in škodljivcev, ki bodo pridobili pomen, smo ustvarili strokovno podlago za nadaljnje odločitve pri upravljanju in razvoju botaničnega vrta ter tudi drugih zelenih površin v regiji.

V projekt so bili vključeni študenti različnih disciplin, kar je omogočilo izmenjavo znanj in veščin med naravoslovnimi, družboslovnimi in tehniškimi področji. Tak pristop krepi medsebojno razumevanje, inovativnost in pripravljenost mladih na kompleksne izzive prihodnosti.

Botanični vrt UM s tem projektom utrjuje svojo vlogo izobraževalnega, raziskovalnega in kulturnega prostora, ki povezuje univerzo z lokalno skupnostjo, šolami, obiskovalci ter strokovnjaki.

Fakulteta za energetiko (doc. dr. Klemen Sredenšek)

Partner iz delovnega okolja: Komunalno podjetje Velenje Izvajanje komunalnih dejavnosti, d.o.o. (Janez Ramšak)

Vključeni študenti: Aljaž Dornik, Gašper Lipoglavšek, Nace Jehart, Aleksa Jovičić, Jovana Kalajanović, Zoran Popović, Nik Mesarec

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki je drugi največji tovrstni sistem v Sloveniji, se nahaja pred pomembnim prelomnim trenutkom. Trenutne razmere zahtevajo korenite spremembe, saj se soočamo z izzivom prehoda na nizkotemperaturni režim ogrevanja stanovanjskih objektov in iskanjem novih virov energije, ki bodo nadomestili toplotno energijo, ki jo trenutno zagotavlja blok 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). V trenutni fazi toplotne postaje v regiji še vedno napaja TEŠ, ki za proizvodnjo električne in toplotne energije uporablja premog ali plin. Zavedamo se, da bo umestitev novih obnovljivih virov energije (OVE) postala realnost šele po letu 2028, vendar je že danes ključnega pomena, da začnemo načrtovati in uvajati te spremembe. V tem kontekstu bo pomembno vlogo igrala tudi mreža toplotnih podpostaj (TPP), katerih učinkovitost bomo povečali z uvedbo hibridnih sončnih sistemov. Predvideno je, da se bo v prihodnjih letih postavilo 13 novih TPP, kar bo še dodatno okrepilo celoten sistem. S hibridnimi sončnimi sistemi bo TPP pridobila lasten dodaten vir energije, ki bo povečal stabilnost in zanesljivost oskrbe ter omogočil optimalno izrabo virov.

Implementacija novih tehnologij bo prav tako prispevala k zmanjšanju energetskih izgub in večji energetski neodvisnosti.

Pričakovani rezultati dotičnega projekta vključujejo natančne izračune prispevka hibridnega sončnega sistema k delovanju TPP in oceno, koliko toplote za ogrevanje ter sanitarno toplo vodo lahko proizvedemo s to tehnologijo. Da bi zagotovili neprekinjeno oskrbo uporabnikov tudi v primeru izpada TEŠ, bomo v sistem vključili zalogovnik toplote, ki bo služil kot rezerva in s tem povečal zanesljivost oskrbe. Vse te novosti se bodo upravljale iz dispečerskega centra, kar nam bo omogočilo optimalno prilagajanje delovanja sistema glede na trenutne potrebe in razpoložljive vire energije.

Naš cilj projekta je tako implementirati inovativno tehnologijo hibridnih sončnih sistemov, ki omogočajo sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije. Ta tehnologija predstavlja ključen korak v prehodu na obnovljive vire energije (OVE), kar bo prispevalo k zmanjšanju emisij CO2 ter povečanju energetske učinkovitosti celotnega sistema.

Projekt je trenutno v drugem mesecu izvajanja. V dosedanjem delu se je interdisciplinarna skupina študentov iz področja energetike in strojništva seznanila s projektno idejo in pričakovanimi cilji projekta. Pod okriljem delovnega mentorja je bil opravljen ogled razpoložljivih objektov, ki so pod okriljem partnerja iz delovnega okolja. Poudarek je bil na predstavitvi TPP in omrežja daljinskega ogrevanja ter predstavitev dispečerskega centra za vodenje in upravljanje s toplotnim omrežjem.

Preko različnih virov so se študenti seznanili s hibridnimi sončnimi sistemi, ki jih bodo v nadaljevanju skušali s pomočjo različnih simulacijskih orodij integrirati na objekte partnerskega podjetja.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Projekt predstavlja trajnostno naravnan odgovor na izzive, s katerimi se sooča Šaleška dolina, ter postavlja temelje za energetsko prihodnost, ki temelji na OVE in povečani učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja.

Partnersko podjetje, s tem pa tudi lokalna skupnost in ostali deležniki, bodo pridobili predstavljeno eno od možnih rešitev za uspešen zeleni prehod in implementacijo novih tehnologij ki bodo prispevala k zmanjšanju energetskih izgub in večji energetski neodvisnosti tako lokalnega okolja, kakor tudi širše regije.

Filozofska fakulteta (doc. dr. Peter Kumer, mag. inž. prom. Danijel Hojski)

Partner iz delovnega okolja: Mariborska kolesarska mreža (Josip Rotar)

Vključeni študenti: Ana Pozderec, Mitja Kuhar, Dejan Pejić, Polonca Škerget, Tara Klevišar

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt CYCLE4MARIBOR se osredotoča na različne vidike uporabe koles za dnevne poti v Mariboru. Cilj projekta je izboljšati razumevanje dnevnih potovanj s kolesi ter spodbuditi trajnostno mobilnost v mestu. V okviru projekta bodo sodelovali študenti različnih smeri, vključno z geografijo, sociologijo, prometnim inženirstvom in prostorskim načrtovanjem.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

V projektu smo preučili različne vidike kolesarske mobilnosti v Mariboru:

• Prometni tokovi kolesarjev – kje in kako se premikajo?
• Potovalne navade prebivalcev – kaj vpliva na izbiro prevoznega sredstva?
• Kakovost kolesarske infrastrukture – kje so največje pomanjkljivosti in priložnosti?
• Dobre prakse iz tujine – katere rešitve lahko prenesemo v Maribor?

Fakulteta za logistiko (izr. prof. dr. Matjaž Knez, doc. ddr. Lazar Pavić)

Partner iz delovnega okolja: Prima Komunikacije d.o.o. (Snežana Delakorda)

Vključeni študenti: Jure Novak, Timotej Maček Štuhec, Elma Latić, Aleks Kresnik, Ksenja Videnšek, Nataša Petrović, Ema Moser

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

V tem dinamičnem projektu se študenti učijo organizacije in izvedbe profesionalnih hekatonov oziroma tekmovanj v inovativnosti. Študenti imajo priložnost, da iz prve roke izkusijo vse aspekte organizacije večjega dogodka – od načrtovanja in promocije do izvedbe. Dogodek predstavlja priložnost za vzpostavljanje stikov, sodelovanje in učenje med vrstniki ter pridobivanje dragocenih izkušenj, ki bodo služile kot odlična podlaga za nadaljnjo akademsko in profesionalno kariero udeležencev.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Projekt vključuje načrtovanje in organizacijo dogodka, ki upošteva okolju prijazne prakse – od izbire lokacije do upravljanja odpadkov. Dogodek bo organiziran v skladu s trajnostnimi cilji ter v sodelovanju z relevantnimi partnerji, s čimer prispeva k širjenju trajnostnih pristopov pri organizaciji dogodkov in krepitvi družbene odgovornosti.

Fakulteta za logistiko (izr. prof. dr. Roman Gumzej)

Partner iz delovnega okolja: ETRUST d.o.o. (dr. Bojan Milič)

Vključeni študenti: Nejc Podkoritnik, Nik Pušnik Bakšič, Haris Čuturić, Jovana Koldžić, Ron Lukner

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt naslavlja izziv naprednih sistemov za planiranje proizvodnje (APS) z vidika interne logistike (planiranje proizvodnih operacij) in eksterne logistike (planiranje dobav in odprem). Ključni cilji projekta so povečanje časovne, energetske in stroškovne učinkovitosti proizvodnje, pospešitev procesov z avtomatizacijo, izboljšanje transparentnosti planiranja ter učinkovito vrednotenje doseganja zastavljenih ciljev.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Projekt se umešča na področje logistike, oskrbovalnih verig ter razvoja mest in tovarn prihodnosti. S poudarkom na zeleni, digitalni in trajnostni proizvodnji prispeva k razvoju pametne proizvodnje, ki je ključna za uresničevanje Slovenske strategije pametne specializacije. Rezultati projekta bodo vplivali tudi na nadaljnji razvoj študijskih programov ter prispevali k širšemu razumevanju in implementaciji trajnostnih proizvodnih praks.

Fakulteta za naravoslovje in matematiko (doc. dr. Petra Cajnko)

Partner iz delovnega okolja: Cerop d.o.o. (Simona Biro)

Vključeni študenti: Mia Lebar, Zarja Gumilar Papotnik, Nika Kovačič Petek, Laura Denko, Kaja Cajnko, Mojca Šeruga

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt je obravnaval problem nezadostne prepoznavnosti vedenjskih slogov zaposlenih in posledično omejenih možnosti za učinkovito, prilagojeno vodenje ter razvoj kadrovskih potencialov. Organizacija je potrebovala boljšo diagnostiko timske dinamike, ustrezna orodja za individualizirano vodenje ter podporo pri prenosu strokovnega znanja v prakso.

Rešitev je temeljila na interdisciplinarnem pristopu študentk, ki so:

• izvedle vedenjsko analizo zaposlenih s standardiziranim vprašalnikom,
• pripravile individualne profile zaposlenih z razlago vedenjskih slogov in priporočili za sodelovanje,
• izdelale grafični prikaz razporeditve zaposlenih glede na vedenjske značilnosti,
• oblikovale smernice za učinkovitejše vodenje ter izboljšanje komunikacije in sodelovanja,
• predlagale ukrepe za razvoj proaktivnosti, komunikacijskih veščin in organizacijske kulture.

Projekt predstavlja primer uspešnega povezovanja akademskega znanja z realnimi potrebami delovnega okolja.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Projekt je prinesel pomembne rezultate na organizacijski, izobraževalni in družbeni ravni.

Ključni rezultati:

• izvedena poglobljena vedenjska analiza zaposlenih kot podlaga za razvoj kadrov,
• razvit grafični prikaz vedenjskih slogov za podporo kadrovskemu načrtovanju,
• oblikovane konkretne smernice za učinkovitejše vodenje in izboljšanje timskega sodelovanja,
• razvoj strokovnih in mehkih kompetenc študentk skozi praktično delo v realnem okolju.

Doprinos k družbeni blaginji:

• krepitev družbeno odgovorne vloge visokošolskih institucij,
• izboljšanje zaposljivosti mladih z uporabnimi praktičnimi znanji,
• prispevek k učinkovitejšemu delovanju organizacij in kakovosti storitev za skupnost,
• spodbujanje trajnostnega upravljanja človeških virov ter razvoja vključujoče organizacijske kulture.

Takšni projekti pomembno prispevajo k povezovanju univerze z okoljem in aktivnemu soustvarjanju družbenega razvoja.

Fakulteta za organizacijske vede (izr. prof. dr. Miha Marič, red. prof. dr. Goran Vukovič)

Partner iz delovnega okolja: Dines trgovina, storitve in zastopanje d.o.o. (Domen Deu)

Vključeni študenti: Tjaša Rutar, Ana Repas, Edin Harambašić, Tadej Gorta, Aila Civić, Maja Rojc, Rok Patarčec, Lana Podlipnik Giacomelli, Ana Taneski

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt se je osredotočil na izziv prenosa vodenja in lastništva v družinskem podjetju, kjer so se soočali z nejasnimi postopki nasledstva, pomanjkanjem formaliziranega mentorstva ter komunikacijskimi vrzelmi med generacijami. Ti izzivi so ogrožali kontinuiteto vodenja, razvoj naslednikov in dolgoročno stabilnost podjetja.

Študenti so izvedli večstopenjski pristop: analizirali obstoječe prakse na podlagi intervjujev z vodstvom, izvedli simulacije odločanja za testiranje različnih modelov prenosa odgovornosti ter oblikovali konkretna priporočila za vzpostavitev strukturiranega procesa nasledstva, izboljšanje komunikacije in razvoj mentorskega sistema. Rezultate so predstavili vodstvu podjetja skupaj s smernicami za nadaljnjo implementacijo.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Projekt je prinesel več pomembnih učinkov za podjetje in širšo družbo:

• uvedba strukturiranega procesa prenosa vodenja zmanjšuje negotovost med generacijami ter krepi stabilnost podjetja in varnost delovnih mest,
• izboljšani komunikacijski kanali in mentorstvo pospešujejo razvoj vodstvenih kadrov ter povečujejo konkurenčnost podjetja,
• oblikovana priporočila predstavljajo primer dobre prakse za druga družinska podjetja in spodbujajo prenos znanja v širše gospodarsko okolje,
• razširjanje rezultatov preko strokovnih dogodkov in objav prispeva k večji ozaveščenosti o pomenu kakovostnega nasledstva v podjetjih.

Projekt tako prispeva k trajnostnemu razvoju gospodarstva, krepitvi sodelovanja med univerzo in podjetji ter izboljšanju organizacijskih praks v širši družbi.

Fakulteta za organizacijske vede (izr. prof. dr. Alenka Brezavšček, doc. dr. Janja Jerebic)

Partner iz delovnega okolja: Domel d.o.o. (Matjaž Roblek)

Vključeni študenti: Rok Pedroš, Nejc Pšeničnik, Ana Berič, Rok Stojanovič, Vukašin Radisavljević, Nik Gladek

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt se osredotoča na problem neenotnih in časovno spremenljivih napovedi trajanja proizvodnih nalogov, ki jih generira AI sistem LEAP v podjetju Domel. Analize so pokazale razlike v natančnosti napovedi med različnimi izdelki ter nihanja v točnosti skozi čas.

Glavni cilj projekta je identificirati vzroke teh odstopanj in predlagati izboljšave za povečanje zanesljivosti napovedi, večje zaupanje v umetno inteligenco ter optimizacijo proizvodnih procesov.

Rezultati projekta:

Projekt prinaša pomembne rezultate tako za podjetje kot širše okolje:

• identifikacija ključnih dejavnikov, ki vplivajo na natančnost AI napovedi (kakovost podatkov, človeški faktor, struktura podatkov),
• priprava predlogov za izboljšanje kakovosti podatkov, vključno z avtomatizacijo vnosa in standardizacijo poročanja,
• uvedba dobrih praks za zajem in obdelavo podatkov, ki jih lahko podjetje neposredno implementira,
• izboljšano delovanje sistema LEAP in optimizacija proizvodnih procesov.

Doprinos k družbeni blaginji:

• večja konkurenčnost industrije zaradi učinkovitejšega planiranja in zmanjšanja izgub,
• trajnostna proizvodnja z manj odpadki ter bolj racionalno rabo virov in energije,
• krepitev uporabe umetne inteligence v industriji kot podpore odločanju in optimizaciji procesov.

Fakulteta za strojništvo (doc. dr. Jasmin Kaljun, doc. dr. Andrej Cupar)

Partner iz delovnega okolja: POSL d.o.o. (Marko Pišek)

Vključeni študenti: Luka Ravnak, Uroš Perkič, Kaja Kerec, Oskar Kaljun, Anže Marin, Bennet Markovič, Ana Maria Varga, Amadeja Prijatelj

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt se osredotoča na razvoj koncepta večnamenskega orodja za nasilno odpiranje vrat, namenjenega specifičnim uporabnikom, kot so gasilci, vojska in policija.

Študentska ekipa je najprej analizirala obstoječe izdelke na trgu z namenom prepoznati njihove pomanjkljivosti ter priložnosti za izboljšave. Na tej osnovi so definirali ključne funkcionalne in ergonomske zahteve novega orodja. Pri razvoju uporabljajo sodobne pristope kreativnega razvoja izdelkov in virtualnega inženirstva, vključno z računalniško podprtimi simulacijami in optimizacijo zasnove.

Prototipi se izdelujejo z uporabo slojevitih tehnologij (npr. 3D tiskanje), kar omogoča hitro testiranje, prilagajanje in izboljševanje funkcionalnosti ter ergonomije izdelka.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Rezultat projekta je koncept inovativnega večnamenskega orodja za nasilno odpiranje vrat, ki omogoča učinkovitejše, varnejše in hitrejše delo intervencijskih enot.

Projekt prispeva k družbeni blaginji z izboljšanjem varnosti in učinkovitosti delovanja reševalnih služb, kar je ključno v nujnih situacijah. Hkrati spodbuja razvoj inovativnih in uporabniško usmerjenih rešitev ter krepi sodelovanje med akademskim okoljem in industrijo.

Fakulteta za strojništvo (doc. dr. Jasmin Kaljun, doc. dr. Andrej Cupar)

Partner iz delovnega okolja: Umetnostna galerija Maribor (Breda Kolar Sluga)

Vključeni študenti: Rudi Luka Rudnik, Tanja Lazarova, Sara Vrbanec, Oskar Kaljun, Jernej Fekonja, Salomé Alexandra Ramalho Mateus, Ronja Osovnikar Šraj, Sumeja Osmančević

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt se osredotoča na razvoj tehnologij za digitalno rekonstrukcijo in reprodukcijo muzejskih eksponatov. Interdisciplinarna študentska ekipa izvaja proces v treh fazah: 3D digitalizacija izbranih eksponatov, izgradnja natančnih virtualnih modelov ter fizična reprodukcija s slojevitimi tehnologijami, kot je 3D tiskanje.

Pri tem študenti analizirajo funkcionalne in estetske značilnosti eksponatov, da bi zagotovili visoko stopnjo natančnosti in zvestobe tako virtualnih kot fizičnih replik glede na izvirnike.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Rezultat projekta je izdelava popolne replike vsaj enega izbranega eksponata, ki omogoča nadaljnje raziskave in uporabo v muzejskem in izobraževalnem okolju.

Projekt prispeva k ohranjanju kulturne dediščine, omogoča širšo dostopnost muzejskih vsebin ter spodbuja uporabo naprednih tehnologij v kulturi. Hkrati krepi sodelovanje med tehničnimi in humanističnimi področji ter odpira nove možnosti za interpretacijo in prezentacijo kulturnih vsebin.

Ekonomsko-poslovna fakulteta (prof. dr. Jernej Belak)

Partner iz delovnega okolja: Otroška gibalnica HopHop, športno izobraževanje, Rok Stegne s.p. (Rok Stegne)

Vključeni študenti: Nomi Hrast, Patrik Senekovič, Lena Prosen, Tisa Lija Šober, Maša Tepić, Mojca Simonič

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt je naslavljal problem naraščajočega sedečega življenjskega sloga pri otrocih in mladini, ki negativno vpliva na telesno in duševno zdravje. Kljub obstoječim športnim programom je dostop do rekreativne vadbe pogosto omejen, saj so številne dejavnosti usmerjene predvsem v tekmovalnost, ne pa v splošno dobrobit otrok.

V okviru projekta je bila izvedena analiza obstoječih rekreativnih programov ter razvit nov model vadbe »Zdrav življenjski slog otrok in mladine«, ki temelji na dostopni, kakovostni in starostno prilagojeni rekreativni dejavnosti. Poseben poudarek je bil tudi na oblikovanju ustreznega modela financiranja, ki omogoča širšo dostopnost programa.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Projekt je rezultiral v razvoju celovitega programa za spodbujanje zdravega življenjskega sloga otrok in mladine ter modela financiranja, ki omogoča vključevanje širše populacije, tudi ranljivih skupin.

Za podjetje pomeni projekt podlago za nadaljnji razvoj in izboljšanje konkurenčnosti, za študente pa pomembno praktično izkušnjo na področju upravljanja, ekonomike športa in strateškega razvoja.

Družbeni doprinos se kaže v večji ozaveščenosti o pomenu gibanja, izboljšanju kakovosti življenja mladih ter razvoju trajnostnih rešitev za spodbujanje zdravega življenjskega sloga v družbi.

Ekonomsko-poslovna fakulteta (izr. prof. dr. Igor Perko)

Partner iz delovnega okolja: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (mag. Anita Hrast)

Vključeni študenti: Nomi Hrast, Nataša Barberić, Ajša Lutar, Maks Srt, Ines Pačnik, Ognjen Savković

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt se osredotoča na razvoj portala za informiranje javnosti o družbeni odgovornosti in trajnostnosti. Ključni izziv je pomanjkanje enotne, pregledne in dostopne platforme, ki bi povezovala različne deležnike na tem področju ter omogočala sistematično izmenjavo informacij in dobrih praks.

V okviru projekta je bila zasnovana konceptualna rešitev portala, ki bo deloval kot stičišče organizacij, podjetij, posameznikov in drugih akterjev. Portal bo temeljil na sodobnih tehnologijah, ki omogočajo enostavno, preverjeno objavo vsebin, učinkovito iskanje ter proaktivno obveščanje uporabnikov.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Rezultat projekta je zasnova portala odgovoren.si, ki omogoča predstavitev aktivnosti s področja družbene odgovornosti in trajnostnosti tako v Sloveniji kot širše. Portal bo služil kot prostor za spremljanje raziskav, predstavitev dobrih praks ter izmenjavo znanja in izkušenj med deležniki.

Doprinos k družbeni blaginji se kaže v krepitvi ozaveščenosti o družbeni odgovornosti, izboljšani dostopnosti informacij ter spodbujanju sodelovanja med različnimi akterji. Projekt prispeva k razvoju bolj odgovornega, trajnostno naravnanega okolja ter podpira vključevanje teh vrednot v poslovne in družbene prakse.

Ekonomsko-poslovna fakulteta (prof. dr. Igor Vrečko)

Partner iz delovnega okolja: Pulko Ventili Ruše d.o.o. (Aleš Pulko)

Vključeni študenti: Lea Krulc, Jan Hudobreznik, Matjaž Butolen, Ana Sazdovska, Samo Markovič, Teja Vrečko

Problem, ki se je razreševal tekom projekta, rešitve problema oziroma kratek povzetek projektnega dela:

Projekt je obravnaval izziv prilagajanja podjetja zahtevam trajnostnega razvoja, ki izhajajo iz zakonodaje, tržnih trendov in pričakovanj kupcev. Ključni problem je bila odsotnost prilagojene metodologije za celovito oceno trajnostne naravnanosti podjetja.

V okviru projekta je interdisciplinarna študentska skupina razvila in testirala metodologijo za presojo trajnostnega delovanja podjetja Pulko Ventili. Delo je potekalo skozi analizo obstoječega stanja, razvoj kazalnikov in metodološkega okvira, pilotno testiranje ter oblikovanje konkretnih priporočil za izboljšave. Rezultat je uporabna metodologija, ki podjetju omogoča sistematično spremljanje trajnostne učinkovitosti in usmerjeno uvajanje izboljšav.

Rezultati projekta ter njihov doprinos k družbeni blaginji:

Ključni rezultat projekta je razvoj prilagojene metodologije za ocenjevanje trajnostnega delovanja ter nabor kazalnikov uspešnosti (KPI) in priporočil za nadaljnje ukrepanje.

Projekt prispeva k boljšemu strateškemu odločanju v podjetju ter spodbuja uvajanje trajnostnih praks. Hkrati krepi sodelovanje med akademskim okoljem in gospodarstvom ter omogoča študentom pridobivanje praktičnih izkušenj.

Na širši ravni projekt podpira prehod v trajnostno in krožno gospodarstvo, zmanjšuje negativne vplive na okolje ter spodbuja družbeno odgovorno poslovanje.