Ambasadorji odprte znanosti UM

Na Univerzi v Mariboru smo odprto znanost umestili med strateške prednostne naloge, saj verjamemo, da lahko le odprt in pregleden raziskovalni sistem odgovori na izzive sodobne družbe. Ključnih stebri naše usmeritve so: odprte objave, ki omogočajo nemoten dostop do znanstvenih rezultatov; odprte recenzije, ki krepijo kakovost in preglednost evalvacijskih procesov; odprti raziskovalni podatki, ki spodbujajo ponovljivost, inovacije in zaupanje; ter sodobna raziskovalna infrastruktura, ki podpira celotni podatkovni cikel – od nastanka do dolgoročne hrambe.

Vpeljava OZ na UM poteka premišljeno in sistemsko: razvili smo institucionalne smernice, vzpostavili podporne službe, razvijamo digitalno infrastruktro in izvajamo pilotne projekte. Ključno pa je, da odločitve sprejemamo v dialogu z našimi raziskovalkami in raziskovalci, saj želimo, da se načela odprte znanosti udejanjajo tam, kjer nastaja znanje – v laboratorijih in predavalnicah.

prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, vodja delovne skupine za odprto znanost Univerze v Mariboru, zastopnik Univerze v Mariboru v skupščini Slovenske skupnosti odprte znanosti, član stalnega strokovnega telesa za nacionalno infrastrukturo, član slovenske koordinacije CoARA, v kateri zastopa UM pri mednarodni organizaciji CoARA, član stalne stalnega član delovne skupine za usklajevanje upravljanja in financiranja razvoja nacionalnega ekosistema odprte znanosti MVZI

Odprto znanost razumem kot nov mejnik v evoluciji znanstvene komunikacije. V Sloveniji smo knjižničarji že zelo zgodaj postali pozorni na pojav nove paradigme znanstvenega komuniciranja. Prvi koraki so bili ozaveščanje akademskih skupnosti o zahtevah glede odprtega dostopa že v 7. okvirnem raziskovalnem programu Evropske komisije, danes je v okviru programa Obzorje Evropa in v nacionalnem raziskovalnem prostoru pod določenimi pogoji raziskovanje po načelih odprte znanosti obvezno.

Knjižnice smo pomemben deležnik pri zagotavljanju podpornih storitev pri delovanju akademske skupnosti po načelih odprte znanosti. Te so podpora odprtemu dostopu, upravljanje institucionalnih repozitorijev, nabava mednarodne znanstvene literature z elementi odprtega dostopa – tako imenovane preoblikovalne pogodbe, ki vključujejo vavčerje za odprti dostop, administriranje porabe vavčerjev, upravljanje skladov za sofinanciranje znanstvenih objav v odprtem dostopu, podpora pri ravnanju z raziskovalnimi podatki, podpora odprto dostopnemu založništvu in odprtim izobraževalnim virom ter poznavanje avtorskopravnih vprašanj odprte znanosti.

S proaktivno vlogo spodbujamo in udejanjamo pretok informacij in idej s prostim dostopom do vsega zapisanega znanja, informacij in stvaritev, spodbujamo intelektualno rast in zagotavljamo obstoj in učinkovit dostop do zapisanega znanja, ne glede na lastništvo in obliko, smo knjižničarji zapisali v t. i. manifestu o odprti znanosti (Pušnik, M., Legat, D., Odprta znanost: Kaj morate vedeti, 2023).

mag. Dunja Legat, ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor, članica delovne skupine za odprto znanost UM, članica mreže promotorjev odprte znanosti NI4OS-Europe in članica ekspertne skupine OA5: Skills, Training, Rewards, Recognition & Upscaling združenja EOSC-A

Kot eden izmed prve generacije ambasadorjev odprte znanosti pri Eurodocu mi je odprta znanost izjemno pomembna iz več razlogov. Verjamem, da je temelj za pospeševanje znanstvenega napredka. S prostim dostopom do raziskovalnih rezultatov, podatkov in metodologij se izognemo podvajanju dela, spodbudimo sodelovanje med raziskovalci po vsem svetu in omogočimo hitrejše odkrivanje novih spoznanj.

Poleg tega je odprta znanost ključna za demokratizacijo znanja. Ne omejuje dostopa do znanstvenih dognanj le na akademsko sfero, temveč omogoča širši javnosti, vključno s podjetji, oblikovalci politik in državljani, da se seznanijo z najnovejšimi raziskavami. To lahko vodi k bolj informiranim odločitvam in inovacijam v družbi.

doc. dr. Nejc Novak, raziskovalec, ambasador odprte znanosti pri združenju Eurodoc

Odprta znanost prinaša nov zagon v svet raziskav in odkritij. Spodbuja znanstvenike k transparentnemu deljenju svojih ugotovitev z globalno skupnostjo.

Pretekli znanstveni raziskovalni dosežki so bili pogosto nedostopni, skriti za plačljivimi dostopi ali objavljeni v ekskluzivnih revijah. Odprta znanost to spreminja, saj omogoča prost dostop do informacij za vse. Slednje krepi občutek opolnomočenja in spoznanje, da znanje ni omejeno na peščico izbrancev.

Tradicionalno so raziskovalci neradi delili svoje rezultate zaradi strahu pred konkurenco. Odprta znanost spodbuja sodelovanje namesto tekmovalnosti in ta sprememba miselnosti ustvarja občutek pripadnosti znanstveni skupnosti.

Tradicionalni model znanstvenega raziskovanja pogosto temelji zgolj na delu posameznih skupin. Odprta znanost s svojim poudarkom na sodelovanju ter izmenjavi podatkov in rezultatov pospešuje hitrost odkritij, kar vodi v skupni napredek in znanstvenikom daje občutek skupne pripadnosti.

Odprta znanost znanstveni skupnosti prinaša občutek vključenosti, sodelovanja in zaupanja. Ko svet sprejema ta pristop, se ne spreminja le način odkrivanja in deljenja znanja, temveč pozitivno vpliva tudi na razmišljanje tistih, ki so v ospredju raziskav in inovacij. Odprta znanost ne pomeni le prostega dostopa do informacij; gre za odpiranje umov za novo dobo znanstvenih odkritij.

dr. Zdenka Peršin Fratnik, podatkovna skrbnica

Odprta znanost postaja osrednji pristop sodobnega raziskovanja, saj poudarja dostopnost, preglednost in sodelovanje v znanstvenem delu. Gre za premik od tradicionalnega objavljanja v zaprtih sistemih k raziskovanju, ki je odprto, ponovljivo in dostopno širši skupnosti – ne le znanstvenikom, temveč tudi odločevalcem, gospodarstvu in širši javnosti.

V središču odprte znanosti so odprti podatki, odprti dostop do znanstvenih objav, odprta programska oprema in odprti recenzijski postopki. Ti principi niso le stvar etičnega raziskovanja, temveč pomenijo tudi večjo učinkovitost, hitrejši prenos znanja, večjo ponovljivost rezultatov in okrepljeno meddisciplinarno sodelovanje. Vse to je še posebej pomembno v času, ko se raziskovalna vprašanja – denimo na področjih trajnostnega razvoja, gospodarstva ali družbene odpornosti – ne končajo na mejah disciplin ali institucij.

dr. Sabina Veršič, podatkovna skrbnica

Odprta znanost omogoča, da imajo vsi možnost sodelovati v znanstvenem delu, kar se mi zdi pomembno in koristno tako za znanstvenike kot tudi širšo javnost.

Pri svojem raziskovalnem delu na področju strojništva sem vse pogosteje v stiku s prvinami odprte znanosti. Mislim, da odprta znanost izboljšuje raziskovalni proces, predvsem iz vidika dostopa do informacij.

asist. dr. Luka Kevorkijan, podatkovni skrbnik

Odprta znanost ni ideal, ampak nujen korektiv raziskovalnemu sistemu, ki prepogosto spodbuja zapiranje, tekmovalnost in samopromocijo. Deljenje znanja, sodelovanje med področji in dostopnost rezultatov so temelj za odgovorno obravnavo kompleksnih globalnih izzivov.

Odprtost ni samo objavljanje v odprtem dostopu – pomeni tudi drugačen odnos do moči, virov in priznanja. Pomeni, da informacije niso zadržane zaradi lastne koristi, ampak krožijo, so razumljive, uporabne in javno preverljive. Transparentnost delovanja raziskovalnih ustanov in odgovornost do javnosti bi morali biti samoumevni, ne dodatni pogoj.

Odprta znanost je priložnost, da znanstveno delo ponovno osmislimo – kot javno, sodelovalno in odgovorno prakso.

Brina Klemenčič, predstavnica koordinacije Slovenske skupnosti odprte znanosti in projektna sodelavka združenja EOSC-A

Odprta znanost zame pomeni več kot le dostop do objav in podatkov – je premik v miselnosti, ki odpira nov, sodoben pogled na raziskovanje: bolj sodelovalen, vključujoč in tesneje povezan z resničnimi družbenimi izzivi. Verjamem, da mora znanje, ki ga ustvarjamo na univerzi, krožiti – med raziskovalci, študenti, učitelji, odločevalci in širšo javnostjo. Le tako bo znanost resnično služila ljudem in prispevala k reševanju kompleksnih problemov našega časa.

Hkrati odprta znanost raziskovalcem prinaša številne koristi: večjo vidnost in citiranost, lažje sodelovanje med disciplinami, hitrejši napredek ter večje zaupanje javnosti v raziskave. Kot ambasadorka si želim prispevati k temu, da postane odprta znanost vsakdanja praksa – ne dodatna naloga, temveč prenovljen način razmišljanja. Verjamem, da bomo s takšnim pristopom znanosti povrnili zaupanje ter zagotovili, da bodo raziskave imele resničen vpliv – na ljudi, na okolje, na prihodnost.

Mojca Gradič, koordinatorica mreže Ambasadorji OZUM