Politika odprte znanosti Univerze v Mariboru (POZUM)

Senat Univerze v Mariboru je 28. oktobra 2025 na 26. redni seji sprejel sklep št. 030-10/2025/10/515-MP, s katerim je potrdil Politiko odprte znanosti Univerze v Mariboru (POZUM). 

1. Cilj in namen

Univerza v Mariboru (UM) je znanstvenoraziskovalna in najvišja izobraževalna ustanova s posebnim položajem, ki svoje poslanstvo opravlja v skladu z načeli trajnostne in družbeno odgovorne institucije na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni. UM deluje po načelih avtonomije, ki ji zagotavljajo svobodo raziskovanja, posredovanja znanja in umetniškega ustvarjanja, samostojno urejanje organizacije in delovanja, izdelavo in sprejem študijskih in znanstvenoraziskovalnih programov ter opredelitev načina njihovega izvajanja skladno z načeli odprte znanosti kot določeno s Statutom UM.

Skladno z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi usmeritvami UM kot javna raziskovalna organizacija nosi odgovornost za spodbujanje sodelujočega, vključujočega in preglednega raziskovalnega okolja preko širitve odprtega dostopa do znanstvenega vedenja, ponovne uporabe znanstvenih spoznanj in povečanja znanstvenega sodelovanja ter deljenja podatkov za dobrobit znanosti in družbe. Prizadeva si za odprte procese ustvarjanja znanstvenega znanja, vrednotenja in komuniciranja z deležniki znotraj in zunaj tradicionalnih znanstvenih skupnosti na odgovoren način s ciljema omogočanja enakega dostopa do znanstvenega vedenja in povečanja vpliva raziskav, izvedenih na UM, v čim širšem obsegu.

Namen POZUM je krovna ureditev delovanja UM po načelih odprte znanosti na področju znanstvenoraziskovalnega dela v povezavi z izobraževalnim procesom s spodbujanjem odprtih praks, ki združujejo odprti dostop do rezultatov raziskav, vključno z objavljanjem v odprtem dostopu in odprtim založništvom ter odprtimi raziskovalnimi podatki; odprto raziskovalno infrastrukturo; odprte izobraževalne vire; odprto raziskovalno metodologijo; vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter vključevanje zainteresirane javnosti v znanstvenoraziskovalno delo (občanska znanost).

Vsi izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so v nadaljevanju uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

2. Veljavnost, odgovornost, pravice in dolžnosti

POZUM velja za vse visokošolske učitelje, visokošolske sodelavce, raziskovalce in študente (v nadaljevanju deležniki), ki delujejo v okviru UM. Če znanstvenoraziskovalno delo sofinancira tretja stran v deležu več kot 50 %, ima vsaka pogodba s to stranjo, ki se nanaša na pravice dostopa, deponiranja in shranjevanja, prednost pred to politiko.

Odgovornost UM

• Podpora in omogočanje prehoda na delovanje po načelih odprte znanosti skozi izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje, usmerjeno na deležnike, skupaj z zagotavljanjem potrebne infrastrukture in financiranja za podporo temu prehodu.
• Spremljanje in posodabljanje skladnosti institucionalnih politik ter drugih regulativnih aktov z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi usmeritvami. Po potrebi priprava in sprejetje novih regulativnih aktov.
• Priprava preglednih vsebinskih in finančnih poročil o delovanju po načelih odprte znanosti na ravni UM in vključevanje v nacionalne ter mednarodne pobude, delovne skupine in konzorcije s ciljem sodelovanja v razpravah, oblikovanja skupnih rešitev, opozarjanja na izzive ter oblikovanja predlogov za ublažitev morebitnih negativnih posledic delovanja po načelih odprte znanosti na institucionalni ravni.
• Ustvarjanje in vzdrževanje ustreznega podpornega okolja za delovanje UM po načelih odprte znanosti, ki je integrirano koordinirano na rektoratu UM (Oddelek za raziskovalno in umetniško dejavnost) v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor (UM UKM) za vse članice UM.
• Vzdrževanje institucionalnega repozitorija in sodelovanje z drugimi področnimi in večnamenskimi podatkovnimi središči za raziskovalne rezultate v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi, ki vsebujejo digitalno vsebino in omogočajo napredna orodja za iskanje in odprti dostop do vsebine.
• Razvijanje in zagotavljanje mehanizmov ter storitev za shranjevanje, varovanje, registracijo, deponiranje in deljenje podatkov ter drugih rezultatov raziskav skladno z načeli odprte znanosti in za zagotavljanje ustreznih smernic deležnikom, vključno s predlogami načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP).
• Vzpostavitev in vzdrževanje organizacijske strukture podatkovnega skrbništva z imenovanjem koordinatorja, odgovornega za vse zadeve, povezane s podatki, vključno z, vendar ne omejeno na, vprašanja, povezana z razvojem NRRP in skladnostjo z nacionalnimi in evropskimi zakoni, skrbjo za podatke in njihovo hrambo.
• Spodbujanje praks odprte znanosti v postopkih vrednotenja kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik, ki ob zavzemanju za odprti dostop do publikacij in podatkov podpira tudi druge prakse, kot so sodelovanje v projektih občanske znanosti in vključevanje le-te v raziskovalno delo, sodelovanje v odprtih recenzijskih postopkih ali uporaba odprtih izobraževalnih virov (OIV).
• Usmeritev glede uporabe trajnih identifikatorjev (kot so ORCID, DOI, HNDL).
• Članice UM so odgovorne za vzpostavitev jasnih in vnaprej znanih mehanizmov delovanja ter sodelovanja po načelih odprte znanosti skladno z določili POZUM, ki jih ustrezno prilagodijo za svoja znanstvenoraziskovalna področja.

Pravice in dolžnosti deležnika

• Upoštevanje Kodeksa etičnega ravnanja UM ter osmih načel (poštenost v komunikaciji, zanesljivost pri izvajanju raziskav, objektivnost, nepristranskost in neodvisnost, odprtost in dostopnost, dolžnost skrbnega ravnanja, poštenosti pri navajanju referenc in zaslug ter odgovornost do prihodnjih znanstvenikov in raziskovalcev), kot opredeljenih v Evropskem kodeksu ravnanja za raziskovalno integriteto Evropske znanstvene fundacije (ESF) in Zveze Evropskih akademij (ALLEA).
• Seznanitev in upoštevanje institucionalnih smernic, politik ter drugih regulativnih dokumentov, vezanih na odprto znanost (Priloga 1), ki so v obveznih delih usklajeni z nacionalno zakonodajo in sledijo mednarodnim standardom.
• Uporaba institucionalnega repozitorija in drugih infrastruktur, ki podpirajo delovanje po načelih odprte znanosti.
• Uporaba Navodila za navajanje afiliacije na UM.
• Opredelitev in navedba raziskovalne infrastrukture, uporabljene pri raziskovalnem delu.
• Udeležba na spletnih izobraževanjih s področja odprte znanosti.

3. Načela in vrednote

Odprta znanost je raziskovalni pristop, ki temelji na odprtem in sodelovalnem delu ter poudarja čim zgodnejše in čim širše deljenje znanja, rezultatov in orodij. Skladno z evropskimi usmeritvami in nacionalno zakonodajo znanstvenoraziskovalna dejavnost temelji na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti odprt dostop po načelu odprt, kolikor je mogoče, zaprt, kolikor je nujno, do vseh raziskovalnih rezultatov.

Odprti raziskovalni rezultati morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in vnovično uporabo po načelih FAIR (findable, accessible, interoperable, reusable).

Osrednje vrednote odprte znanosti skladno s Priporočili UNESCO so kakovost in skladnost, skupna blaginja, enakopravnost in pravičnost ter različnost in vključenost, ki prevevajo naslednja vodila za ustvarjanje pogojev in praks odprte znanosti: preglednost, kritičnost in ponovljivost, enake možnosti, odgovornost, spoštovanje in zanesljivost, sodelovanje, udeležba in vključevanje, prilagodljivost in trajnost.

4. Področja uporabe odprtih praks

UM podpira, spodbuja in ustvarja pogoje za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti po načelih odprte znanosti, kar vključuje odprt dostop, ki pomeni brezplačni dostop do celotne vsebine digitalnih objektov, ki se nahajajo v univerzitetni infrastrukturi, pri čemer so avtorske pravice urejene skladno z izbrano licenco in ob upoštevanju omejitev ter izjem od popolnega odprtega dostopa, uporabo in deljenje odprte raziskovalne infrastrukture ter druge oblike odprtodostopnega delovanja.

Posamezna področja odprtih praks UM podrobneje opredeljujejo ločeni regulativni dokumenti, ki so navedeni v Prilogi 1.

Odprti dostop do rezultatov raziskav

UM podpira in spodbuja zgodnje deljenje rezultatov raziskav ter sistematično vpeljuje pogoje odprtega dostopa do rezultatov raziskav UM, kot so znanstvene publikacije (na primer znanstveni članki, objavljeni v znanstvenih revijah in na znanstvenih založniških platformah), znanstvene monografije in druge vrste recenziranih publikacij, raziskovalni podatki, programska oprema, ki je nastala kot rezultat raziskav, ter druge vrste rezultatov raziskav v digitalni obliki.

UM deležnike zavezuje v naslednje prakse odprtega dostopa do rezultatov raziskav skladno z nacionalno zakonodajo in priporočenimi praksami evropskega raziskovalnega prostora, ko so rezultati raziskav najmanj v višini 50 % sofinancirani iz javnih sredstev:

• Takoj ko mogoče (ali v primeru znanstvene publikacije najpozneje ob njeni objavi), se rezultat raziskave (ali v primeru znanstvene publikacije strojno berljiva digitalna oblika objavljene različice znanstvene publikacije (VoR) ali recenziranega rokopisa (AAM), sprejetega v objavo) shrani v institucionalnem repozitoriju z omogočenim takojšnjim odprtim dostopom do le-te in s citirano stalno oznako mesta dostopa oziroma trajnega identifikatorja (PID).
• Za hrambo pod pogoji tč. a se lahko ob institucionalnem repozitoriju izbere tudi drug zaupanja vreden repozitorij, in sicer prednostno nacionalni ali mednarodni področni repozitorij ter sekundarno večnamenski repozitorij. Pri njegovem izboru je treba slediti Merilom za opredelitev zaupanja vrednih repozitorijev, ki jih določa Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
• Ko se pri raziskovalni dejavnosti pričakujejo raziskovalni rezultati v obliki raziskovalnih podatkov ali drugih rezultatov raziskav in se nanašajo na zaključeno raziskovalno vsebino (na primer raziskovalni projekt, raziskovalni program, infrastrukturno dejavnost in podobno), je treba pripraviti in redno posodabljati NRRP.
• Pri ravnanju z raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav je treba upoštevati načela FAIR.
• Pri ureditvi dostopa do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav je treba upoštevati načelo »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«.
• Morebitne izjeme od popolnoma odprtega dostopa do raziskovalnih rezultatov morajo biti utemeljene v NRRP.
• Raziskovalne podatke in druge rezultate raziskav je treba opremiti z metapodatki, vključno z metapodatki o orodjih in instrumentih, potrebnih za validacijo raziskovalnih podatkov in njihovo ponovno uporabo. Pri oblikovanju metapodatkov je treba upoštevati posebnosti znanstvenih področij. Metapodatki, ki zagotavljajo najdljivost podatkov, morajo biti na voljo v vseh primerih.
• Raziskovalni podatki morajo biti opremljeni s PID, ko mogoče, in povezani s pripadajočimi publikacijami.
• Nerecenzirane različice znanstvenih publikacij (prednatisi) se skladno s politikami založnikov, pri katerih deležniki objavijo rezultate raziskav, in dovoljeno prosto licenco objavijo v repozitoriju prednatisov UM (UM Preprints).
• V institucionalni repozitorij se shranijo tudi rezultati raziskav, ki so nastali pred začetkom veljavnosti POZUM, kot javno dostopni, ko to mogoče.

Avtorsko pravo in licence

Avtorske pravice na znanstvenih publikacijah, raziskovalnih podatkih ali drugih rezultatih raziskav lahko avtor le-teh oz. UM, kadar so avtorske pravice prenesene nanje, prenašajo naprej na tretje osebe le neizključno.

Znanstvene publikacije, raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav in njihovi metapodatki, kadar na njih nastanejo avtorske pravice, avtorskim sorodne pravice ali druge pravice avtorja, se morajo objaviti pod odprto licenco skladno z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti.

Odprta raziskovalna infrastruktura

UM si prizadeva za vzpostavitev raziskovalne infrastrukture, ki omogoča odprt dostop do digitalnih objektov ali tudi njihovo izmenjavo in možnost odprtokodne programske opreme ter odprtih standardov. Odprti dostop do raziskovalne infrastrukture je uredila s Politiko odprtega dostopa do raziskovalne infrastrukture leta 2020.

Tako je v okviru UM že postavljena odprtodostopna infrastruktura preko Digitalne knjižnice UM (DKUM), ki nudi okolje za uresničevanje odprtega dostopa do znanstvenoraziskovalnih, strokovnih in drugih del ter raziskovalnih podatkov, ki nastajajo na univerzi v procesih raziskovanja in izobraževanja. Del DKUM je tudi institucionalni repozitorij prednatisov UM Preprints, ki zagotavlja dolgotrajno hrambo in zaščito prednatisov znanstvenih prispevkov v zaupanja vrednem okolju.

Prav tako je uveljavljen Digitalni repozitorij UKM s ciljem pregledovanja digitaliziranih gradiv iz fonda UM UKM s poudarkom na odprtem dostopu do dragocene pisne kulturne dediščine, ki jo hrani UM UKM in jo intenzivno digitalizira.

UM je razvila in vzpostavila spletno okolje Baza raziskovalne infrastrukture UM (BRiUM) za pregled, povezovanje, deljenje, rezervacijo in poročanje raziskovalne infrastrukture s poudarkom na raziskovalni opremi pod pogoji odprtega dostopa.

V okviru pilotnega projekta NOO Z odprtim dostopom do vseživljenjskega izobraževanja, sofinanciranega s strani Republike Slovenije, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropske unije – NextGenerationEU, je uresničena spletna učna zbirka Skriptarnica, ki omogoča dostop do univerzitetnih učbenikov in drugega učnega gradiva ter odprtih izobraževalnih virov in drugih informacijskih virov kot podpora študijskemu procesu.

Na UM deluje Univerzitetna založba UM, ki med drugim predstavlja tudi infrastrukturo za objavljanje rezultatov raziskav, učbenikov in drugega učnega gradiva v odprtem dostopu avtorjev iz UM. Založba je tudi infrastruktura za izdajanje znanstvenih in strokovnih časopisov, katerih izdajatelji so članice UM. Razvoj založbe gre v smeri zagotavljanja diamantnega odprtega dostopa, ki ga na področju znanstvenih in strokovnih časopisov, ki izhajajo na UM, že uresničuje.

Odprti izobraževalni viri

UM spodbuja in postavlja pogoje za odprti dostop do izobraževalnih virov (OIV), kot so učna, izobraževalna in raziskovalna gradiva UM. OIV so objavljena pod odprto licenco, ki omogoča brezplačen dostop, ponovno uporabo, prilagajanje in redistribucijo s strani drugih.

UM UKM je v ta namen vzpostavila spletno okolje Skriptarnica, s katero sledi priporočilom UNESCA za:

• Krepitev zmogljivosti deležnikov za ustvarjanje, dostopanje, ponovno uporabo, prilagajanje in širjenje OIV.
• Razvoj podpornih politik.
• Spodbujanje vključujočih in pravičnih kakovostnih OIV.
• Spodbujanje nastanka trajnostnih modelov za OIV.
• Omogočanje mednarodnega sodelovanja.
• Odprta raziskovalna metodologija
• UM podpira pregledno in javno dostopno dokumentacijo znanstvenega procesa (npr. s predregistracijo, laboratorijskimi protokoli ipd.) ter objavo oz. vsaj navedbo strojne in programske opreme (npr. raziskovalne opreme).

Podatkovno skrbništvo

V okviru vzpostavitve podatkovnega skrbništva je UM z UKM pripravila organizacijsko strukturo podatkovnega skrbništva za UM, katere namen je zagotoviti podporne storitve deležnikom za ravnanje z raziskovalnimi podatki in infrastrukturo v celotnem življenjskem ciklu podatkov.

Organizacijska struktura obsega naslednje vloge:

• Oblikovalec strategije/politike na UM.
• Koordinator podatkovnega skrbništva.
• Podatkovni svetovalec/podatkovni knjižničar.
• Podatkovni skrbnik.
• Skrbnik za razvoj aplikacij in pravne ter tehnične podpore pri ravnanju z raziskovalnimi podatki.

Pomemben cilj organizacijske strukture je razviti mrežo podatkovnih skrbnikov, ki izvajajo operativne naloge ravnanja z raziskovalnimi podatki neposredno na članicah univerze. Na tej stopnji postanejo svetovalne storitve bolj disciplinarno usmerjene. To so podatkovni skrbniki, ki so lahko del organizacijske strukture članice univerze ali celo člani raziskovalnih skupin, lahko pa so pozicionirani tudi v knjižnicah. Koordinacija mreže podatkovnih skrbnikov se izvaja v UKM.

Vključeni sodelavci v mrežo podatkovnih skrbnikov in svetovalcev morajo ob strokovnem znanju, ki ga bodo pridobivali z načrtnim izobraževanjem, izkazovati tudi metodološka znanja (vodenje projektov, tehnike moderiranja, tehnike ustvarjalnosti, tehnike reševanja problemov, obvladovanje konfliktov), socialne spretnosti (sposobnost dela v skupini, komunikacijske spretnosti in spoštovanje kulture dialoga, usmerjenost k uporabniku, vodenje, motivacijske sposobnosti) in osebne lastnosti, kot so vztrajnost, usmerjenost k rezultatom, prilagodljivost, inovativnost, delavnost, samoiniciativnost in samostojnost. V ta namen je UM sistemizirala ustrezna delovna mesta na članicah UM.

UM podpira in skrbi za razvoj znanja in veščin tudi drugih zaposlenih na področju podatkovnega svetovanja, razvoja aplikacij in pravne ter tehnične podpore pri ravnanju z raziskovalnimi podatki.

5. Vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik

UM spodbuja raziskovalce in druge deležnike k odgovornemu raziskovanju in podpira prakse vrednotenja ter ocenjevanja raziskovalnega dela, ki spodbujajo kakovostno znanost ter priznavajo raznolikost raziskovalnih rezultatov, dejavnosti in poslanstev, skladno z nacionalno zakonodajo in usmeritvami evropskega raziskovalnega prostora ter evropskega visokošolskega prostora.

Zavzema se za vrednotenje bistvenih vsebinskih dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela pred mestom objave oziroma njegovega faktorja vpliva (ali drugih metrik revije) ali založnika. Ob znanstvenih publikacijah podpira upoštevanje tudi drugih vrst rezultatov raziskav (npr. raziskovalni podatki in razvita raziskovalna programska oprema) in drugih praks odprte znanosti (npr. zgodnja in odprta izmenjava rezultatov raziskav, sodelovanje v odprtih recenzentskih postopkih, vključevanje občanov, civilne družbe in končnih uporabnikov v raziskovanje in podobno) ter odprtodostopnih rezultatov raziskav.

Ob količini raziskovalnih rezultatov spodbuja predvsem vrednotenje njihove kakovosti in upošteva raznolikost disciplin, ki zahtevajo različne pristope k odprti znanosti, ter podpira merila za ocenjevanje, ki upoštevajo različne stopnje raziskovalne kariere, predvsem raziskovanje na začetku kariere.

Pri individualnem ali institucionalnem ocenjevanju raziskovalnih rezultatov UM in njenih članov spodbuja upoštevanje tistih publikacij, katerih metapodatki in polna besedila so shranjeni v institucionalnem repozitoriju v skladu z zgoraj navedenimi zahtevami. Leta 2024 je tudi sprejela priporočilo, s katerim spodbuja deležnike k ureditvi trajnega digitalnega identifikatorja ORCID-iD s ciljem izboljšanja vidnosti posameznikovega raziskovalnega rezultata.

Skladno z določili Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) v zvezi z minimalnimi standardi za volitve v nazive je UM prilagodila interna Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.

Z namenom krepitve načel kakovostnega vrednotenja raziskovalnega dela je leta 2019 pristopila k Deklaraciji o vrednotenju raziskovalnega dela (DORA) in od leta 2022 s ciljem izboljšanja vrednotenja raziskav, raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter povečevanja kakovosti in vpliva raziskav uresničuje skupno vizijo članstva Koalicije za napredek vrednotenja raziskav CoARA (Coalition for Advancing Research Assessment).

6. Vključevanje zainteresirane javnosti v znanstvenoraziskovalno delo

UM podpira razvijanje sodelovalnih pristopov v raziskovalno delo, ko to mogoče, s spodbujanjem različnih načinov vključevanja družbenih deležnikov izven tradicionalne znanstvene skupnosti, kar zajema tudi neprofesionalne raziskovalce pod okriljem občanske znanosti. Neprofesionalni raziskovalec je lahko vključen v raziskovalno delo na različnih stopnjah procesa ter z različno stopnjo vključenosti (npr. zbiranje, obdelava in analiza podatkov) na način, da sledi znanstveno veljavnim metodologijam, ki jih izvaja pod vodstvom profesionalnega raziskovalca. Da bi lahko drugi deležniki, vključno z raziskovalci, kar najbolje izkoristili rezultate občanske znanosti, morajo biti le-ti ustrezno urejeni, standardizirani in shranjeni. Tudi na ta način želi UM prispevati k demokratizaciji znanja, boju proti zavajajočim informacijam in reševanju družbeno pomembnih problemov.

UM je zato leta 2024 pristopila k Mreži občanske znanosti v Sloveniji, v kateri lahko sodeluje kot nosilka projektov, organizatorka dogodkov in usposabljanj, nudi infrastrukturo, deluje v delovnih skupinah in drugo. Sodelovanje v mreži, ki združuje različne deležnike s področja občanske znanosti, omogoča dodatno podporo razvoju področja občanske znanosti znotraj UM in s tem razvoj priporočenih praks odprte znanosti.

7. Izjeme od popolnega odprtega dostopa

UM se zavzema za razumno in odgovorno delovanje po načelih odprte znanosti, kar vključuje odprti dostop po načelu odprt, kolikor mogoče, zaprt, kolikor nujno. Izjeme od popolnoma odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav so dopustne v utemeljenih primerih, ko popolnoma odprt dostop preprečuje varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države ali druge zakonske omejitve.

V primeru tovrstnih utemeljenih izjem morajo biti raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav, ko to mogoče, odprtodostopni v anonimizirani obliki ali nadzorovano omejeno dostopni. Pri tem so za podatke, ki ne morejo biti odprtodostopni, vzpostavljena številna orodja in protokoli za njihovo psevdonimiziranje in anonimiziranje s ciljem njihove čim večje izmenjave.

Ko raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav zaradi utemeljenih izjem ne morejo biti odprtodostopni in ni zakonskih omejitev, da povezani metapodatki ne bi bili odprtodostopni, morajo biti odprtodostopni vsaj metapodatki.

Ob tem je treba dopustiti, da je razumevanje že utemeljenih in sorazmernih izjem od popolnoma odprtega dostopa podvrženo spreminjanju glede na nastale nove družbene realnosti.

8. Izobraževanje in usposabljanje

UM se v sodelovanju s strokovnimi službami rektorata in članicami zavezuje, da na letni ravni organizira, pripravlja in izvaja izobraževanja ter usposabljanja in tako omogoča vsem deležnikom pridobitev potrebnih veščin in strokovnega znanja za delo po načelih odprte znanosti. Izobraževanja in usposabljanja morajo biti prilagojena različnim znanstvenim disciplinam in zahtevam pedagoškega ter študijskega okolja. Pri tem UM podpira sodelovanje tudi z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami in organizacijami.

9. Mreže, pobude in druga sodelovanja

UM podpira nacionalna in mednarodna sodelovanja za razvoj in podporo področja odprte znanosti in se zavezuje k ohranitvi obstoječih članstev ter k spodbujanju novih po odločitvi vodstva. Kot prva slovenska univerza je leta 2014 podpisala Berlinsko deklaracijo o odprtem dostopu do znanosti, pristopila k deklaraciji DORA in Leidenskemu manifestu o odgovorni znanosti (2021). Leta 2020 se je pridružila Evropskemu oblaku odprte znanosti (EOSC) v imenu konzorcija HPC RIVR in leta 2022 koaliciji CoARA. Aprila 2024 je med prvimi pristopila k podpisu Barcelonske deklaracije o odprtih raziskovalnih informacijah. Na nacionalni ravni je tudi dejavna članica Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ).

Z namenom spodbujanja odprtosti, sodelovanja ter krepitve ozaveščenosti in odgovornega vključevanje načel odprte znanosti v akademsko okolje je UM leta 2025 vzpostavila mrežo Ambasadorji odprte znanosti UM (Ambasadorji OZUM). Mreža povezuje deležnike, podatkovne skrbnike, strokovnjake v knjižnicah in drugih strokovnih službah UM, ki prispevajo k razvoju posameznih področij odprte znanosti, omogočajo izmenjavo znanja in izkušenj, prepoznavajo ter širijo dobre prakse, opozarjajo na izzive in se posvečajo vprašanjem, pomembnim za akademsko skupnost.

10. Spremljanje

Za strateški razvoj področja odprte znanosti je odgovorna Komisija za znanstvenoraziskovalno dejavnost UM pod vodstvom prorektorja za znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost UM, ki bo pregledala in po potrebi posodobila POZUM vsaki dve leti.

11. Preglednost

Oddelek za raziskovalno in umetniško dejavnost UM (orud@um.si) zagotavlja informacije o POZUM, splošne informacije o odprti znanosti in kontaktnih točkah za področja odprtih praks UM, ki so dostopne na spletni točki Odprta znanost.