UMetnost: Povezani v ustvarjalnosti Pedagoške fakultete
Na Univerzi v Mariboru z razstavnim ciklom UMetnost že drugo leto uresničujemo odprto in vključujoče okolje za umetniški in raziskovalni dialog ter platformo, namenjeno izražanju, refleksiji in raziskovanju novih umetniških obzorij. Razstavni cikel povezuje sodobne umetniške prakse univerzitetnih umetnic in umetnikov v sodelovanju s kolegi in študenti ter omogoča razumevanje umetnosti kot neločljivega in vitalnega dela akademskega prostora.
Z letošnjim umetniškim programom se posebej poklanjamo umetnicama Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, red. prof. Sabini Šinko in izr. prof. Tadeji Vulc, katerih ustvarjalni opus je predstavljen skozi subtilen in večplasten preplet uprizoritvene umetnosti lutkovnega gledališča ter glasbenega ustvarjanja. V dialogu umetniških izrazov se razkrivajo nove možnosti interpretacije, povezovanja in soustvarjanja, ki izpopolnjujejo tako umetniško kot raziskovalno razsežnost univerzitetnega prostora.
Letošnja razstava UMetnost obenem predstavlja tudi otvoritveni dogodek Festivala znanosti in umetnosti – FestUM, s katerim Univerza v Mariboru celostno obeležuje in praznuje dosežke znanstvenoraziskovalne in umetniške dejavnosti ter njeno vpetost v širši družbeni prostor.
Otvoritev razstave bo 16. aprila 2026 ob 11. uri v atriju Rektorata Univerze v Mariboru.
Vljudno vabljeni k ogledu razstave!
Rektorat Univerze v Mariboru, Oddelek za raziskovalno in umetniško dejavnost v sodelovanju s Službo za odnose z javnostmi
Tadeja Vulc
Izr. prof. Tadeja Vulc je na Pedagoški fakulteti UM zaposlena od leta 2015, predava pa predmete dirigiranja ter vodi zbor, s katerim pogosto nastopajo na prireditvah v okviru UM. Pri svojem delu nenehno skrbi, da se študenti povezujejo z delovnim okoljem ter jih spodbuja na njihovi poti tudi kot zborovodje.
Kot skladateljica in dirigentka je prejemnica številnih nagrad za izjemne ustvarjalne dosežke (študentska Prešernova nagrada za kompozicijo Tri iveri, 4. nagrada na mednarodnem tekmovanju skladateljev Rostrum na Nizozemskem, 2. nagrada na anonimnem natečaju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije (1. nagrada ni bila podeljena), 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič za priredbo ljudske pesmi in mnoge druge). Med drugim je prejela kipec Gallus za posebne dosežke z Akademskim pevskim zborom Maribor, s katerim je osvojila številne nagrade doma in v tujini.
V letu 2016 je v Debrecenu (Madžarska) kot dirigentka prejela posebno nagrado Special prize for excellent conducting performance, posebno nagrado za dirigiranje pa tudi 2018 v Varni (Bolgarija). V letu 2020 je prejela Zlati znak JSKD za izjemne ustvarjalne dosežke na področju vokalne glasbene dejavnosti. Pogosto jo kot članico žirije srečujemo tako na zborovskih tekmovanjih kot natečajih za nove kompozicije. Njena dela izvajajo v Aziji, Ameriki in Evropi.
Originalnost razumem kot osebno odgovornost do umetnosti.
PREDSTAVLJENI DELI:
Kompozicija (glasbeno delo) za sopran in bas solo, pripovedovalca, mešani in moški pevski zbor ter komorni orkester
Kantata Noetove noči je sestavljena iz sedmih stavkov in je umetniški odziv na katastrofalne poplave, ki so leta 2023 prizadele Koroško. Ker je besedilo zelo močno in je sámo narekovalo glasbeni potek, je kompozicijski tok temu metrumu zgolj sledil, k ideji pa je skladateljica poskušala pridati še svoje in tako ustvarila zaokroženo celoto, ki nas na koncu popelje k transformaciji dogodkov, ki jih opisuje besedilo. Kantata je nastajala nekaj mesecev in gre za delo, ki je skladateljico popolnoma izčrpalo. Ni namreč želela opisati zgolj podoživljanja vsega hudega, zato je razmišljala in iskala »pravi« namen kantate. Ko ga je po nekaj mesecih začutila in našla, je njeno delo skladanja postalo lažje in osvobajajoče. V zadnjem stavku imajo namreč poslušalci možnost zapreti oči, se umiriti, predati »meditaciji« in ponovno zaslišati zvok vetra, ptičjega petja in kapljic dežja ter se spomniti, da vsak dež ne prinaša poplav, da vsak veter ne ruva dreves in da imajo kaplje dežja lahko prav lep zvok, ki nam kaže, kako je narava vendarle lepa. Elektroakustične dodatke tekom kantate je pripravil Mitja Kostanjevec.
Skladateljica je pri krstni izvedbi delo sama dirigirala, v zborih, ki so delo izvajali, pa je bilo tudi veliko študentov Oddelka za glasbo.
- POD TVOJIMI POBOČJI (Potoček, Oblaki)
- V PRIČAKOVANJU NEVIHTE (Petrihor, Kakor je bilo v Noetovih dneh)
- V SIVI DEŽELI BREZ OKEN IN VRAT (Zardeli večeri, Sivi stropi)
- KAKOR SKALA, KAMEN, KOST (Noetove noči, Ali je kaj trden most?)
- PREKLADATI KAMNE IN SKALE PRED VRATI (Jutra plavajo po vodi)
- KJE SI? (Ti)
- PLUJEM V NOETOVE NOČI (Kakor je bilo v začetku, Tako zdaj … in vselej)
Didaktično delo za otroke
Gre za delo, v katerem se instrumenti predstavljajo mladi publiki – kot nekakšna glasbena razstava. Vsak od nastopajočih instrumentov, ki v svoji skladbi nastopi tudi kot solist, pravi, da je najlepši in najboljši. Delo je nastalo za Otroški pevski zbor RTV Slo in komorni orkester RTV Slovenija, ki ga zdaj izvajajo otroški pevski zbori ob klavirski spremljavi, skladateljica pa je dodala tudi igro, ki posamezne dele med seboj povezuje.
Delo, ki je eno avtoričinih del za otroke, se uporablja kot učni material pri predmetu Vokalno instrumentalna dela na Oddelku za glasbo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.
- Uvod
- Ali kdo ve moje ime?
- Gospod klarinet
- Trobenta
- Skrivnostna oboa
- Sem Kontrabas
- Gospa violina in Gospa viola
- Dobra prijatelja
- Francoski rog
- Orkester se poslavlja
Sabina Šinko
Red. prof. Sabina Šinko je na Pedagoški fakulteti UM zaposlena od leta 2005. Sprva je bila habilitirana za področje lutkovnega oblikovanja in gledališko-scenskih umetnosti, nato še za področje likovne umetnosti. Njeno umetniško delovanje zajema področja uprizoritvenih umetnosti, zlasti lutkovno gledališče, ter slikarstva in ilustracije. Likovno je opremila več kot 30 lutkovnih predstav za lutkovna gledališča v Sloveniji in na Madžarskem.
Petindvajset let je vodila Lutkovno gledališče Pupilla, ki se je razvilo v inovativno in mednarodno uveljavljeno lutkovno skupino. Svoja slikarska dela je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po Evropi ter zanje prejela več domačih in mednarodnih nagrad.
Ukvarja se tudi z otroško, knjižno in modno ilustracijo, zlasti v sodelovanju s SHOWstudio iz Londona, Združeno kraljestvo, pod vodstvom Nicka Knighta. Leta 2023 je za britansko pošto Royal Mail ustvarila ilustracijo poštne znamke v sklopu zbirke knjižnih del britanske znanstvene fantastike.
Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je nosilka predmetov, povezanih z lutkovno gledališko vzgojo ter oblikovanjem likovne zasnove za lutkovne predstave. Študente pripravlja na uporabo lutk v šoli in vrtcu, na pripravo lutkovnih predstav ter oblikovanje likovnih zasnov za predstave. Njeni študenti se z lutkovnimi predstavami vsako leto uspešno predstavijo na Lutkovnem Peffestu, srečanju študentov treh slovenskih pedagoških fakultet.
Lutka kot umetniški objekt vzpostavlja polje med vidnim in nevidnim. Njena materialnost je zgolj izhodišče za projekcijo pomenov, ki se – kot v Malem princu – razkrivajo šele pogledu, usmerjenemu onkraj očitnega.
RAZSTAVLJENA DELA:
ZADNJI POLET ALI PRINC KOPASTIH OVČIC PO A. DE SAINT-EXUPÉRY
Pet namiznih lutk iz odpadnih delov avtomobilov, ena lesena maska in ena kaširana prstna lutka
Razstavljene lutke so bile uporabljene v predstavi Lutkovnega gledališča Pupilla Zadnji polet ali Princ kopastih ovčic, ki je bila premierno uprizorjena leta 2008 pod režijskim vodstvom enega najvidnejših madžarskih lutkovnih režiserjev Lászlója Rumija. S predstavo, ki je edina namenjena tako otrokom kot odraslim, so se uspešno predstavili na številnih mednarodnih lutkovnih festivalih po Evropi (po izboru selektorjev) ter se uvrstili na Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Predstava je bila deležna tudi več mednarodnih strokovnih kritik. Predstavlja rekonstrukcijo dogodka iz življenja Antoina de Saint-Exupéryja ter priredbo njegove najbolj znane in vedno aktualne pripovedi Mali princ.
Mali princ je upodobljen kot izrezljan kipec – maska, navdihnjen po afriških maskah, saj naj bi ga pisatelj prejel od maroškega zdravilca. Lik Lisice je posebna lutka, oblikovana kot glava, ki si jo igralec natakne na palec, medtem ko preostale štiri prste uporabi kot lutkine noge. Tak način animacije daje lutki organsko, živo kakovost. Vsi ostali liki iz zgodbe so zasnovani v popolnem nasprotju s tema lutkama – kot je zapisano v scenariju, so ustvarjeni iz delov razbitega letala (v izvedbi iz delov starih avtomobilov). Te lutke delujejo mehansko, okorno in hladno.
Predstava predstavlja sodoben in eksperimentalen pristop k lutkovni umetnosti, predvsem v načinu reinterpretacije klasičnih literarnih del. Spodbuja razmislek o simboliki, materialnosti lutke in razmerju med formo ter vsebino. Hkrati usmerja k razumevanju, kako lahko z inovativno uporabo materialov, dramaturgije in animacije ustvarimo nove pomene ter poglobimo čustveno in intelektualno izkušnjo gledalca. Pri zasnovi je sodeloval Milan Gal kot lutkovni tehnolog.
Štiri namizne lutke iz tekstila z animacijo od zadaj
Lutke predstavljajo najbolj znane like iz Medvedka Puja, to so Medvedek Pu, Pujsek, Zajec in Osliček. Zašite so kot namizne lutke, s premikajočimi se udi. Omogočajo natančno in jasno animacijo, saj so mehke in gibljive. Lutkovna predstava, posebnosti katere sta njena neposrednost in topline, ohranja bistvo izvirnih zgodb – iskrenost, nežnost in humor – ter jih na dostopen način približa mladim gledalcem. Tudi lutke so oblikovane v skladu s to zasnovo: mehke, tople, rahlo humorne in stilizirane. Likovna podoba je povsem izvirna in se ne naslanja niti na Disneyjevo različico niti na originalne ilustracije.
Skozi predstavo so študentje spoznali pomen lutkovnega gledališča kot pedagoškega in umetniškega medija. Hkrati so lahko razmišljali o tem, kako skozi lutkovno umetnost posredovati vrednote, kot so empatija, sodelovanje in iskrenost, ter kako takšne vsebine vključevati v prihodnje pedagoško delo.
Dve marioneti iz kombinacije lesa in papirmašeja, mobile z lutkami (vešče), štiri ploske lutke iz vezane plošče, deli scenografije: hišice iz lesa, majhna lesena miza
Predstava je priredba italijanske ljudske pravljice. S tem projektom so želeli otrokom predstaviti ljudske pravljice iz različnih dežel in jim jih približati skozi preproste in neposredne lutkovne pripovedi v izvedbi ene igralke/igralca. Forma predstavitve je manjša in enostavnejša, kot so običajne lutkovne predstave, pogosto je vključena interaktivnost z otroki. Pri Peteršiljki so uporabljene lesene marionete za glavna lika ter vešče, za druge je uporabljena tehnika ploskih lutk. Celotno dogajanje se odvija na majhni mizici in okrog nje. Predstava je bila uporabljena kot del študijskega gradiva pri študentih Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru pri predmetu Lutkovno-gledališka vzgoja. Pri zasnovi je sodeloval Milan Gal kot lutkovni tehnolog.
PRINCESA NA ZRNU GRAHA (PO MOTIVIH H. C. ANDERSENA)
Velike telesne lutke
Lutki sta lika Kraljica Borovnica in Princ iz predstave Princesa na zrnu graha Lutkovnega gledališča Maribor. Gre za celopostavni figuri, ki ju igralci vodijo, tako da ju držijo za vodilo v glavi in vodilo v trupu. Eno lutko lahko vodi tudi več igralcev, tako da animirajo roke in noge. Predstava je adaptacija zelo znane Andersenove zgodbe Princesa na zrnu graha, ki jo je dramaturginja Katarina Klančnik Kocutar sodobno preoblikovala. Liki na odru tako dobijo bolj aktualne poteze: kraljica si želi oddiha in pobega na počitnice, princ pa se upira izbiri neveste in prevzemu prestola. Dogajanje spremlja kratka, duhovita glasbena spremljava, ki poudarja igriv ton predstave.