Ambasadorji odprte znanosti UM

Na Univerzi v Mariboru smo odprto znanost umestili med strateške prednostne naloge, saj verjamemo, da lahko le odprt in pregleden raziskovalni sistem odgovori na izzive sodobne družbe. Ključnih stebri naše usmeritve so: odprte objave, ki omogočajo nemoten dostop do znanstvenih rezultatov; odprte recenzije, ki krepijo kakovost in preglednost evalvacijskih procesov; odprti raziskovalni podatki, ki spodbujajo ponovljivost, inovacije in zaupanje; ter sodobna raziskovalna infrastruktura, ki podpira celotni podatkovni cikel – od nastanka do dolgoročne hrambe.

Vpeljava OZ na UM poteka premišljeno in sistemsko: razvili smo institucionalne smernice, vzpostavili podporne službe, razvijamo digitalno infrastrukturo in izvajamo pilotne projekte. Ključno pa je, da odločitve sprejemamo v dialogu z našimi raziskovalkami in raziskovalci, saj želimo, da se načela odprte znanosti udejanjajo tam, kjer nastaja znanje – v laboratorijih in predavalnicah.

prof. dr. Dean Korošak, rektor Univerze v Mariboru

Odprto znanost razumem kot nov mejnik v evoluciji znanstvene komunikacije. V Sloveniji smo knjižničarji že zelo zgodaj postali pozorni na pojav nove paradigme znanstvenega komuniciranja. Prvi koraki so bili ozaveščanje akademskih skupnosti o zahtevah glede odprtega dostopa že v 7. okvirnem raziskovalnem programu Evropske komisije, danes je v okviru programa Obzorje Evropa in v nacionalnem raziskovalnem prostoru pod določenimi pogoji raziskovanje po načelih odprte znanosti obvezno.

Knjižnice smo pomemben deležnik pri zagotavljanju podpornih storitev pri delovanju akademske skupnosti po načelih odprte znanosti. Te so podpora odprtemu dostopu, upravljanje institucionalnih repozitorijev, nabava mednarodne znanstvene literature z elementi odprtega dostopa – tako imenovane preoblikovalne pogodbe, ki vključujejo vavčerje za odprti dostop, administriranje porabe vavčerjev, upravljanje skladov za sofinanciranje znanstvenih objav v odprtem dostopu, podpora pri ravnanju z raziskovalnimi podatki, podpora odprto dostopnemu založništvu in odprtim izobraževalnim virom ter poznavanje avtorskopravnih vprašanj odprte znanosti.

S proaktivno vlogo spodbujamo in udejanjamo pretok informacij in idej s prostim dostopom do vsega zapisanega znanja, informacij in stvaritev, spodbujamo intelektualno rast in zagotavljamo obstoj in učinkovit dostop do zapisanega znanja, ne glede na lastništvo in obliko, smo knjižničarji zapisali v t. i. manifestu o odprti znanosti (Pušnik, M., Legat, D., Odprta znanost: Kaj morate vedeti, 2023).

mag. Dunja Legat, ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor, članica delovne skupine za odprto znanost UM, članica mreže promotorjev odprte znanosti NI4OS-Europe in članica ekspertne skupine OA5: Skills, Training, Rewards, Recognition & Upscaling združenja EOSC-A

Kot eden izmed prve generacije ambasadorjev odprte znanosti pri Eurodocu mi je odprta znanost izjemno pomembna iz več razlogov. Verjamem, da je temelj za pospeševanje znanstvenega napredka. S prostim dostopom do raziskovalnih rezultatov, podatkov in metodologij se izognemo podvajanju dela, spodbudimo sodelovanje med raziskovalci po vsem svetu in omogočimo hitrejše odkrivanje novih spoznanj.

Poleg tega je odprta znanost ključna za demokratizacijo znanja. Ne omejuje dostopa do znanstvenih dognanj le na akademsko sfero, temveč omogoča širši javnosti, vključno s podjetji, oblikovalci politik in državljani, da se seznanijo z najnovejšimi raziskavami. To lahko vodi k bolj informiranim odločitvam in inovacijam v družbi.

izr. prof. dr. Nejc Novak, raziskovalec, ambasador odprte znanosti pri združenju Eurodoc

Odprta znanost prinaša nov zagon v svet raziskav in odkritij. Spodbuja znanstvenike k transparentnemu deljenju svojih ugotovitev z globalno skupnostjo.

Pretekli znanstveni raziskovalni dosežki so bili pogosto nedostopni, skriti za plačljivimi dostopi ali objavljeni v ekskluzivnih revijah. Odprta znanost to spreminja, saj omogoča prost dostop do informacij za vse. Slednje krepi občutek opolnomočenja in spoznanje, da znanje ni omejeno na peščico izbrancev.

Tradicionalno so raziskovalci neradi delili svoje rezultate zaradi strahu pred konkurenco. Odprta znanost spodbuja sodelovanje namesto tekmovalnosti in ta sprememba miselnosti ustvarja občutek pripadnosti znanstveni skupnosti.

Tradicionalni model znanstvenega raziskovanja pogosto temelji zgolj na delu posameznih skupin. Odprta znanost s svojim poudarkom na sodelovanju ter izmenjavi podatkov in rezultatov pospešuje hitrost odkritij, kar vodi v skupni napredek in znanstvenikom daje občutek skupne pripadnosti.

Odprta znanost znanstveni skupnosti prinaša občutek vključenosti, sodelovanja in zaupanja. Ko svet sprejema ta pristop, se ne spreminja le način odkrivanja in deljenja znanja, temveč pozitivno vpliva tudi na razmišljanje tistih, ki so v ospredju raziskav in inovacij. Odprta znanost ne pomeni le prostega dostopa do informacij; gre za odpiranje umov za novo dobo znanstvenih odkritij.

dr. Zdenka Peršin Fratnik, podatkovna skrbnica

Odprta znanost omogoča, da imajo vsi možnost sodelovati v znanstvenem delu, kar se mi zdi pomembno in koristno tako za znanstvenike kot tudi širšo javnost.

Pri svojem raziskovalnem delu na področju strojništva sem vse pogosteje v stiku s prvinami odprte znanosti. Mislim, da odprta znanost izboljšuje raziskovalni proces, predvsem iz vidika dostopa do informacij.

asist. dr. Luka Kevorkijan, podatkovni skrbnik

Odprta znanost ni ideal, ampak nujen korektiv raziskovalnemu sistemu, ki prepogosto spodbuja zapiranje, tekmovalnost in samopromocijo. Deljenje znanja, sodelovanje med področji in dostopnost rezultatov so temelj za odgovorno obravnavo kompleksnih globalnih izzivov.

Odprtost ni samo objavljanje v odprtem dostopu – pomeni tudi drugačen odnos do moči, virov in priznanja. Pomeni, da informacije niso zadržane zaradi lastne koristi, ampak krožijo, so razumljive, uporabne in javno preverljive. Transparentnost delovanja raziskovalnih ustanov in odgovornost do javnosti bi morali biti samoumevni, ne dodatni pogoj.

Odprta znanost je priložnost, da znanstveno delo ponovno osmislimo – kot javno, sodelovalno in odgovorno prakso.

Brina Klemenčič, predstavnica koordinacije Slovenske skupnosti odprte znanosti in projektna sodelavka združenja EOSC-A

Verjamem, da bi morale biti evalvacije zasnovane na zaslugah, utemeljene na vsebini prispevkov, kontekstu discipline ter družbenem ali znanstvenem vplivu, namesto da jih vodijo zgolj metrike ali neformalno »lovljenje točk«. Tudi sam sem v svoji akademski karieri dolga leta sledil istim načelom »lovljenja točk«, ker je bila to splošna praksa mojih kolegov.

Sčasoma sem spoznal veliko pomanjkanje kakovosti objav in osredotočenosti pri izvajanju raziskav. Zato si danes prizadevam dati prednost kakovosti, smiselnemu sodelovanju in mentorstvu.

doc. dr. Matej Bračič, raziskovalec, kandidat UM za člana Upravnega odbora Koalicije CoARA

Odprta znanost in odprti dostop do informacij sta pomembna za boljši jutri vseh nas. Ko je znanost odprta in dostopna vsem ter imamo vsi dostop do rezultatov raziskav, sta omogočena boljše sodelovanje in hitrejši napredek družbe kot celote pri reševanju skupnih izzivov.

Jerneja Grašič, koordinatorica podatkovnih skrbnikov in skrbnica Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru

Odprta znanost je gibanje, ki si prizadeva, da bi bili rezultati znanstvenih raziskav (publikacije, podatki, metodologije, programska oprema, delovni tokovi…) čim bolj dostopni in brez omejitev ponovno uporabni za vse. Njen cilj je povečati transparentnost, sodelovanje, učinkovitost in vpliv znanosti na družbo. S tem, ko naredimo raziskave in njihove rezultate odprte, pospešujemo inovativnost, omogočamo ponovno uporabo podatkov, preprečujemo podvajanje raziskav in krepimo zaupanje javnosti v znanost.

Na UM se moramo truditi za brezplačno in takojšnjo spletno dostopnost vseh rezultatov raziskav. Cilj je odstraniti finančne in pravne ovire za njihovo uporabo. Raziskovalni podatki morajo biti odprto dostopni, najdljivi, interoperabilni in ponovno uporabljivi (FAIR). Odprta znanost vključuje transparentno deljenje vseh elementov raziskovalnega procesa, kot so protokoli, programska oprema, delovni tokovi in eksperimentalne nastavitve. To omogoča drugim, da razumejo, replicirajo in preverijo rezultate. Z razvojem in uporabo odprte programske opreme zagotavljamo transparentnost algoritmov in orodij, uporabljenih v raziskavah, ter omogočamo sodelovanje pri njihovem izboljšanju. Z odprtim recenziranjem dosežemo večjo transparentnost v procesu recenziranja znanstvenih publikacij, kar lahko vključuje javno objavo identitete recenzentov, njihovih komentarjev ali celotnega procesa recenzije. Odprta znanost spodbuja tudi aktivno sodelovanje širše javnosti v raziskovalnem procesu (npr. občanska znanost) in zagotavlja, da so znanstveni rezultati koristni in razumljivi za vse.

dr. Milan Ojsteršek, raziskovalec, vodja razvoja nacionalne infrastrukture odprtega dostopa, zastopnik LHRS UM FERI pri Slovenski skupnosti za odprto znanost, član RDA Slovenija, član več delovnih skupin v Open Science Monitoring Initiative, član EOSC-A Technical and Semantic Interoperability TF, idr.

Odprto znanost razumem kot temeljno načelo kakovostnega in odgovornega raziskovalnega dela. Aktivno sodelujem v konzorciju CLARIN.SI, kjer objavljamo jezikovne podatke, prevladujoče v odprtem dostopu. S tem omogočamo preverljivost rezultatov, ponovljivost analiz in ponovno uporabo gradiv v novih raziskovalnih kontekstih. Odprti dostop do raziskovalnih podatkov povečuje vidnost raziskav, pospešuje sodelovanje med disciplinami ter zmanjšuje podvajanje dela. Posebej pomembno je, da odprta infrastruktura, kot je CLARIN.SI, zagotavlja dolgotrajno hrambo, standardizirane opise in citiranje virov, kar krepi raziskovalno integriteto in priznanje avtorstva. Pri delu z govorjenimi in občutljivimi podatki odprta znanost ne pomeni brezpogojne javnosti, temveč premišljeno upravljanje: anonimizacijo, licenčno urejanje in različne ravni dostopa. Tak pristop prinaša koristi raziskovalcem, študentom in širši skupnosti ter prispeva k razvoju jezikovnih tehnologij in boljšemu razumevanju jezika.

izr. prof. dr. Darinka Verdonik, raziskovalka, sodelujoča pri projektu RI-SI – CLARIN

Pri mojem delu na različnih nacionalnih in evropskih projektih s področja umetne inteligence v zdravstvu se je pogosto izkazalo, da javno dostopni podatki, odprta koda in objave v odprtem dostopu pospešujejo ponovljivost rezultatov ter zmanjšujejo stroške razvoja novih digitalnih rešitev. Transparentno deljenje modelov omogoča hitrejšo validacijo v kliničnem okolju, pacientom pa varnejše terapije. Tudi v vlogi urednika ali člana uredniških odborov znanstvenih revij s področja svojega raziskovalnega dela, se trudim spodbujati politike odprtega dostopa in odprte recenzije, s čimer se krepi zaupanje med raziskovalci, industrijo in javnostjo.

prof. dr. Gregor Štiglic, raziskovalec in član delovne skupine UM za odprto znanost 

Občanska znanosti kot del odprte znanosti se mi zdi pomembna zaradi iskrenosti pri vključevanju javnosti v znanstvene raziskave in posledično zaradi krepitve zaupanja v znanost. Njena prednost je tudi v tem, da gradi motivirano, razmišljujočo in kritično skupnost ljudi, ki jih siceršnji tok dogodkov morda ne bi povezal. Znanstvene postopke dela igrive in povezujoče, znanstvenikom približa skupnost, ki jih obdaja, prispeva pa tudi k demistifikaciji znanosti kot dejavnosti, ki je včasih videti težko razumljiva in dostopna samo nekaterim.

doc. dr. Jerneja Ferlež, svetovalka za občansko znanost, članica Mreže občanske znanosti

Odprta znanost zame pomeni več kot le dostop do objav in podatkov – je premik v miselnosti, ki odpira nov, sodoben pogled na raziskovanje: bolj sodelovalen, vključujoč in tesneje povezan z resničnimi družbenimi izzivi. Verjamem, da mora znanje, ki ga ustvarjamo na univerzi, krožiti – med raziskovalci, študenti, učitelji, odločevalci in širšo javnostjo. Le tako bo znanost resnično služila ljudem in prispevala k reševanju kompleksnih problemov našega časa.

Hkrati odprta znanost raziskovalcem prinaša številne koristi: večjo vidnost in citiranost, lažje sodelovanje med disciplinami, hitrejši napredek ter večje zaupanje javnosti v raziskave. Kot ambasadorka si želim prispevati k temu, da postane odprta znanost vsakdanja praksa – ne dodatna naloga, temveč prenovljen način razmišljanja. Verjamem, da bomo s takšnim pristopom znanosti povrnili zaupanje ter zagotovili, da bodo raziskave imele resničen vpliv – na ljudi, na okolje, na prihodnost.

Mojca Gradič, koordinatorica mreže Ambasadorji OZUM