Spoštovane sodelavke in sodelavci, v preteklih dneh ste bili iz medijev in s strani sindikalnih predstavnikov že obveščeni o dogajanju, povezanim z zahtevami in pogajanji sindikata zdravnikov Fides z Vlado RS.

Predvideni Dogovor z zdravniškim sindikatom, ki ga je Ustavno sodišče 11. 2. 2022 sicer zadržalo,  bi tej poklicni skupini zvišal plače za 6-7 plačnih razredov in samo zanje dvignil plačni strop. Zvišanje plač samo ene poklicne skupine ruši razmerja znotraj enotnega plačnega sistema in pomeni tudi razvrednotenje dela vseh zaposlenih v visokem šolstvu. Oškodovani smo delavci v vseh plačnih skupinah, D1 (pedagogi), H (raziskovalci), J (strokovni in tehnični delavci) in B (vodstva).

Na to sta prva opozorila Rektorska konferenca Republike Slovenije in Visokošolski sindikat Slovenije, ki je vladi že poslal izhodiščne zahteve za spremembe in dopolnitve pristojne kolektivne pogodbe in poziv k začetku pogajanj v 30 dneh. Če ne bo hitrega in ustreznega odziva, pa so bile legitimne zahteve podkrepljene s stavko v visokem šolstvu. Ker se Vlada RS na krovnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja izogiba soočenju s posledicami dviga plač zdravnikov in s sistemskimi izzivi, kot sta usklajevanje plačne lestvice z vse višjo inflacijo in s tem povezan problem najnižjih plač v javnem sektorju, ki jih vse bolj prerašča minimalna plača, je mogoče v marcu 2022 pričakovati širšo stavko v javnem sektorju.

Različni deležniki na področju visokega šolstva ocenjujemo, da moramo pri tem sodelovati in poenotiti naša prizadevanja. Skupaj lahko preprečimo nadaljnjo degradacijo dela na univerzah ter si zagotovimo kakovostne pogoje za delo in razvoj naših institucij. V okviru RKRS so se rektorji zavzeli za celovitost plačnega sistema javnega sektorja, kot je bil zasnovan, brez posameznih izstopov, saj se le tako lahko ohrani skupno delovanje javnega sektorja in izpolnjevanje potrebnih ciljev ter strategij Republike Slovenije.

Skupne vsebinske zahteve sindikata in vodstva Univerze v Mariboru, lahko strnemo v naslednje točke:

1.) Z zdravniki primerljiv dvig plač zaposlenih v vseh plačnih skupinah v visokem šolstvu (D1, H, B in J) ter (ponovna) vzpostavitev razmerji med primerljivimi delovnimi mesti, kot je bila postavljena ob vpeljavi plačnega sistema in nato dopolnjena s popravki.

a) Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 56/02, 3. člen) neposredno narekuje, da mora biti najnižja osnovna plača zdravnika specialista in najnižja osnovna plača visokošolskega učitelja v razmerju 1:1; pri tem je treba seveda kot izhodiščno delovno mesto zdravnika specialista upoštevati tisto, ki je dejansko zasedeno, ne pa tistega, ki je bilo po dogovoru Aneksa k posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije (Uradni list RS, št. 16/17) opuščeno.

b) Za delavce v plačni skupini J vidimo rešitev v vzpostavitvi novih delovnih mest, skladno z zahtevnostjo in specifiko njihovega dela na univerzah v primerjavi s preostalim delom javnega sektorja.

2.) Ustrezna ureditev plač in vzpostavitev razmerij v plačni skupini B, tako da bodo ustrezala ravni odgovornosti in pristojnosti zaposlenih na teh delovnih mestih. Dolgoročni cilj je vključitev vseh delovnih mest, tudi vodstvenih, v posebno kolektivno pogodbo za visoko šolstvo na ravni države, kratkoročna zahteva pa je uskladitev plačnih rangov v vodstvenih strukturah z zahtevnostjo tega dela.

3.) Ureditev mednarodno primerljivih pogojev dela v visokem šolstvu in ureditev dolgo zanemarjenih oziroma ignoriranih neplačanih zadev (sistemska ureditev sobotnega leta, institut stalne pripravljenosti, dela na domu idr.).

4.) Zagotovitev dodatnih proračunskih sredstev, ki jih bodo javne univerze potrebovale za uresničitev teh pravic.

Na državni ravni sicer, kot lahko spremljate, potekajo pogovori o skupnih stavkovnih aktivnostih za dvig vseh plač enako kot zdravniških, za usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo in za pogajanja o preureditvi plačne lestvice tako, da bi rešili problem prvih 24 plačnih razredov, ki so pod ravnijo minimalne plače. Kljub temu pa je potrebno še dodatno vztrajati pri ločenih pogajanjih za sistemsko ureditev vseh posebnosti visokega šolstva, ki doslej v kolektivni pogodbi niso našla mesta. Še več: v obstoječi kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja ni vsebovane nobene posebnosti za področje visokega šolstva.

Spoštovane sodelavke in sodelavci, prizadevanja vodstva univerz in sindikalnih predstavnikov so naša skupna prizadevanja. Njihovo uresničitev bomo lahko dosegli samo z enotnim nastopom in skupnim delovanjem.

red. prof. dr. Zdravko Kačič,

rektor Univerze v Mariboru

izr. prof. dr. Marija Javornik,

predsednica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru