Preskoči na vsebino
Loader

MEDIJSKO SREDIŠČE

Slovesnost DIES ACADEMICUS: Častni doktorat Univerze v Mariboru Marjanu Pipenbaherju

Na Univerzi v Mariboru smo obeležili 47. obletnico obstoja, posebno pozornost pa smo namenili tudi simbolični inavguraciji rektorja prof. dr. Zdravka Kačiča, ki je junija letos nastopil svoj drugi mandat. Podelili smo nagrade in priznanja študentom ter se s podelitvijo naslovov častni doktor ter zaslužni profesor zahvalili posameznikom za izjemen doprinos univerzi.

22587Y4601

Na glasbeno plesno obarvani slovesnosti je zbrano občinstvo nagovoril minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič, ki je ob tem dejal: “Znanost in visokošolsko izobraževanje sta ključna dejavnika družbenega napredka. Posebej v času zaostrenih podnebnih sprememb, družbenega razslojevanja, erozije demokratičnih standardov in zaostrovanja globalnih konfliktov, je znanost ključnega pomena za odgovarjanje na te izzive. Gotovo smo si enotni v nameri, da Slovenija postane družba znanja, ustvarjalnosti in inovativnosti. S celovito prenovo zakonodaje na področju visokega šolstva bomo ustrezno organizirali naše visoko šolstvo. S povečanjem finančnih sredstev bomo spodbujali razvoj visokega šolstva. Pred nami so drzni izzivi, zazrti v uspešno in na znanju temelječo družbo prihodnosti.”

Ob prazniku svoje univerze je zbrane nagovoril tudi rektor prof. dr. Zdravko Kačič: ”Univerza v Mariboru bo v naslednjem obdobju z izvajanjem investicijskih projektov obnove in izgradnje stavbne infrastrukture, nadaljevanjem umeščanja vrhunske raziskovalne opreme in aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju skupnega evropskega visokošolskega prostora uresničevala cilje Strategije razvoja univerze do leta 2030 in omogočala nadaljnjo rast visoke kakovosti izvajanja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter prenosa znanja v okolje. S tem bo pospešeno uresničevala tudi svojo vizijo postati globalno prepoznaven inovacijski ekosistem in sledila prizadevanjem evropskega prostora po večanju globalne konkurenčnosti.’

Zavedanju, da univerza so ljudje, je sledila zahvala študentom, ki so prejeli nagrade in priznanja za vložen nadpovprečni trud in izkazan uspeh na področjih, ki segajo izven študijskih obveznosti. Priznanja so prejeli:

Ikona listina

LISTINO ZA NAJ PROSTOVOLJCA ŠTUDENTA UNIVERZE V MARIBORU je prejel študent LEON ABRAHAM s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko za sodelovanje in nadpovprečno zavzetost pri prostovoljnih dejavnostih na Univerzi v Mariboru. Dogodkov in projektov, pri katerih je sodeloval, je preprosto preveč, da bi se na tem mestu vsi našteli. Zato pa se lahko z zagotovostjo zatrdi, da je svoj čas in trud, zmeraj prispeval za dobro študentov. Kot naprimer zavzetost tutorski dejavnosti, ki jo zgledno izvaja že od oktobra leta 2020, ko so študenti najbolj potrebovali motivacijo v času epidemije. Prispeval je k razvoju aktivnosti in podajal pobude za možne izboljšave ter prostovoljno pomagal pri njihovi izvedbi in organizaciji.

LISTINO ZA POMEMBNE KULTURNE DOSEŽKE je prejel študent MITJA MARIN s Fakultete za turizem za izjemne uspehe in prispevek k razvoju kulture in kulturne dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Mitja je plesalec in predsednik Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora. Vrsto let je tudi vpet v soorganizacijo mariborskega festivala Folkart, kot enega izmed najbolj priznanih tovrstnih festivalov na svetu.  Vztrajnost in sposobnost vodenja je prišla do izraza predvsem v času pandemije, saj je kljub primanjkljaju rednih vaj skrbel za nemoteno delovanje sekcije, skupaj obdržal preko 120 aktivnih članov in jih povezal skozi različne projekte preko spleta. Prav tako je zasnoval projekt »Narisati nasmeh na obraz«, v okviru katerega so za stanovalce domov starejših občanov v Mariboru priredili glasbeni koncert na prostem.

Ikona listina

LISTINO ZA RAZVOJ OBŠTUDIJSKIH DEJAVNOSTI je prejel študent MARKO GLUHAK s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko za prizadevno delo in nadpovprečen prispevek k razvoju obštudijskih dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Marko je od leta 2020 koordinator tutorjev študentov na ravni fakultete. Njegovo delo močno presega dolžnosti, ki jih predvidevajo dolžnosti koordinatorja tutorjev študentov, saj je izjemno aktiven tudi na številnih drugih obštudijskih dejavnostih. Izjemno se je izkazal tudi v času epidemije, ko je skupaj s skupino tutorjev študentov poskrbel za vzpostavitev komunikacijskih kanalov za študente ter pri organiziranju pomoči za Ukrajino.

ZNAK LEONA ŠTUKLJA je prejel KRISTJAN ČEH s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede za izjemne športne dosežke na širšem mednarodnem področju. Kristjan Čeh je vsem dobro poznano ime. Za njim je izjemna sezona, najboljša v njegovi karieri. Postal je svetovni prvak, evropski podprvak, zmagal je na diamantni ligi in se po najdaljših metih (71,27 metra) v zgodovini uvrstil na deseto mesto. Vendar Kristjan Čeh ni le izjemni atlet, je tudi študent na študijskem programu Agronomija. Pravi, da je kmetijstvo del njegovega življenja, kateremu se želi posvetiti po športni karieri.

Ikona znak LŠ

Na Univerzi v Mariboru veliko pozornosti namenimo tudi povezovanju z gospodarstvom in prenosu znanja v okolje ter obratno. Zato smo posebno zahvalo s podelitvijo svečanih listin namenili predstavnikom podjetij, in sicer:

Na predlog Fakultete za organizacijske vede je svečano listino prejelo podjetje Četrta pot, d.o.o. Nagrado je prevzel generalni direktor Boris Šolar. Četrta pot je vodilno slovensko tehnološko podjetje, specializirano za razvoj, uvajanje in vzdrževanje poslovnih informacijskih rešitev. Že več kot 30 let je pomemben akter v razvoju gorenjske prestolnice in se uvršča med pionirje digitalne transformacije poslovnih procesov v slovenskih podjetij. Prejeto priznanje izhaja iz večletnega sodelovanja in skupnih aktivnosti , ki jih na ožjem lokalnem okolju uresničujeta fakulteta in podjetje. Ena izmed pomembnih aktivnosti skupnega sodelovanja je povezanost v okviru mednarodnega tekmovanja v študiji primera za študente in tesno sodelovanje na kariernem področju.

Svečano listino je na predlog Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo prejelo podjetje Krka, d.d., Novo mesto. Nagrado je prevzel dr. Aleš Rotar, član uprave in direktor Razvoja in proizvodnje zdravil. Krka je na svetovnem nivoju pomembno farmacevtsko podjetje za proizvodnjo generičnih zdravil. Svoje izdelke trži globalno v več kot sedemdesetih državah. Sodelovanje med Krko in fakulteto sega že mnogo let nazaj in je še posebej intenzivno na področju raziskovalno razvojne dejavnosti. Pomembni raziskovalci Krke prav tako sodelujejo kot predavatelji v študijskem procesu in snovanju vizije fakultete ter razreševanju vsebinskih vprašanjih njene izobraževalne in raziskovalno razvojne dejavnosti.

Na predlog Fakultete za logistiko je svečano listino prejel Peter Pišek. Gospod Pišek je ustanovitelj in direktor podjetja Frigotransport Pišek&Hsf d.o.o. ter že drugi mandat predsednik Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. V okviru svojega delovanja in razvojnega razmišljanja pomembno prispeva k razvoju slovenskega transporta in slovenske logistike. Je tudi član Programskega sveta Fakultete za logistiko in tako pomemben sogovornik pri razvoju vsebin študijskih programov, glede na svoje bogate izkušnje pa je nepogrešljiv akter logistike in oskrbovalnih verig, s svojim inovativnim vodenjem ter vlaganjem v zelene rešitve na področju transporta, pa pomembno prispeva k njenemu razvoju.

Ikona zasluzni

Na današnji slovesnosti smo podelili tudi častni naslov zaslužni profesor, ki se podeljuje za izredne uspehe in dosežke pri znanstvenoraziskovalnem, izobraževalnem in mentorskem delu ter za razvoju in delovanju fakultete. Tako je na predlog Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru častni naslov ZASLUŽNI PROFESOR  Univerze v Mariboru prejel prof. dr. Miroslav Rebernik. Profesor Rebernik je že 50 let tesno povezan z Univerzo v Mariboru. Njegov dosedanji raziskovalni, pedagoški in strokovni opus je tako obsežen, da ga je težko strniti v par povedi. Je nosilec večih pobud na področju ekonomike podjetij in podjetništva, ki so se skozi leta izkazale za zelo obstojne in dolgoročno vplivne. Tako je bil leta 2000 formuliran prvi Slovenski podjetniški observatorij, ki je na temelju statističnih in računovodskih podatkov omogočil vpogled v stanje na področju malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji in ga umestil v širši evropski kontekst. Pod njegovim vodstvom je Slovenija od leta 2002 vključena v Global Entrepreneurship Monitor, ki se je skozi leta razvil v največjo globalno longitudinalno raziskavo podjetništva, katerega član je še danes. Istega leta je so-ustanovil Tovarno podjemov, podjetniški inkubator Univerze v Mariboru, ki se je skozi leta razvil v pomemben element inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru, usmerjen v promocijo in podporo inovativnega podjetništva med študenti in raziskovalci, in postal eden izmed osrednjih promotorjev inovativnega start-up in scale-up podjetništva v tem delu Evrope.

Ob tem je novi zaslužni profesor dr. Miroslav Rebernik dejal: ”Dobra univerza je živ organizem, ki sobiva z okoljem, se mu prilagaja in istočasno vpliva nanj. V tem sobivanju je, poleg nujnega smiselnega raziskovanja, njena ključna naloga, da izobrazi in vzgoji svobodomiselne in kritično razmišljujoče posameznike, ki bodo s svojo ustvarjalnostjo in podjetnostjo znali in hoteli prispevati k odgovornemu družbenemu napredku. Silovit tehnološki napredek zadnjih desetletij, ki vse bolj prehiteva družbenega, je dokončno poslal na smetišče stari model, da se prvo polovico življenja učimo, drugo polovico življenja pa to znanje uporabljamo. Zato mora univerza dati študentom predvsem prenosljive veščine in jih pripraviti na trajno učenje. Še zlasti pa jim dati prave vrednote.”

Najvišje priznanje, ČASTNI DOKTORAT, ki se podeljuje za izjemne in vrhunske dosežke, zasluge za razvoj in delovanje Univerze v Mariboru ter večanje njenega ugleda je na predlog Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru prejel Marjan PIPENBAHER.

Marjan Pipenbaher je gradbeni inženir, podjetnik in predavatelj, prejemnik državnega odlikovanja Srebrni red za zasluge ter zagotovo najuspešnejši slovenski projektant mostov in viaduktov, pa tudi drugih zahtevnih gradbenih konstrukcij. Nedavno nazaj se je zaključila gradnja njegove največje stvaritve – Pelješkega mostu (ki v tem trenutku predstavlja vrhunec njegove kariere in je eden od petih največjih mostov v Evropi), čeprav pri načrtovanju premostitvenih objektov zagotovo še ni rekel zadnje besede.

Ime Marjana Pipenbaherja ni poznano le v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi ter tudi izven nje, saj je prejemnik velikega števila domačih in mednarodnih nagrad in član pomembnih domačih in mednarodnih strokovnih organizacij in združenj, med katerimi je potrebno omeniti predvsem inženirsko akademijo Slovenije. Njegove vrline, kot so izjemna sposobnost, lastno znanje, ki ga nenehno nadgrajuje, vztrajnost ter neomajna volja, so mu omogočile preboj med najelitnejše projektante v Evropi, ki imajo dostop do najzahtevnejših projektov bodisi v vlogi projektanta ali revidenta. Vsak od njegovih projektov predstavlja dobro premišljeno vrhunsko inženirsko in estetsko rešitev, kar je vedno posledica dovršene konstrukcijske zasnove, hkrati pa zaradi svoje racionalnosti predstavlja tudi rešitev, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo, varnost za uporabnike ter sprejemljive stroške izvedbe in vzdrževanja. Pri vseh projektih velikokrat uporablja nove rešitve, ki temeljijo na njegovih dolgoletnih izkušnjah in predvsem na izrazito raziskovalnem pristopu k reševanju konstrukcijskih izzivov.

Ob prejemu častnega naziva je misli zahvale strnil častni doktor Marjan Pipenbaher:  ”Zame pomeni prejem naslova Častni doktor še večjo zavezo, da kreativni duh, inventivne ideje in zagnanost prenašam na svoje mlajše kolege inženirje in študente. Slovenija je majhna dežela, zato še kako potrebuje vrhunsko znanje, inventivnost ter predvsem pogum za preboj na vseh področjih. Mostovi, ki me spremljajo skozi vse življenje so ena izmed prvinskih človekovih stvaritev in so imeli v zgodovini graditeljstva vedno posebno mesto. Vedno so bili postavljeni tam kjer so bili najbolj potrebni, vedno s pozitivnim namenom, da olajšajo življenje, skrajšajo poti in povežejo ljudi.”


Več novic

Zapri