Častni doktor naše univerze akademik Anton Trstenjak je v delu »Dobro je biti človek« zapisal, da je »človek po svoji naravi odprto bitje v več smeri, ki se kljub doživljanju meja čutnega dojemanja že od nekdaj trdovratno odpira in razširja meje svojega spoznanja. Vendar povsod trči na meje, ki pa jih ne priznava rad.

Saj je vse prizadevanje znanosti skozi vsa tisočletja pravzaprav eno samo trmasto podiranje teh meja. In znanstveniki vseh različnih panog priznavajo, da trčijo zmeraj vnovič na meje, na nerešljive probleme«.

V preteklem štiriletnem obdobju smo se na Univerzi v Mariboru soočali z mnogimi izzivi. Prvi so prišli nepričakovano, drugi so bili pričakovani, spet tretje smo si postavili sami. Epidemija koronavirusa je pred vse nas postavila vrsto nepričakovanih izzivov, tako na osebni, kot institucionalni ravni. Kot univerzitetna skupnost smo se odzvali hitro in učinkovito ter pri tem pokazali veliko mero odgovornosti in solidarnosti ter čuta za potrebe posameznika. Verjamem, da smo se iz dveletne izkušnje veliko naučili in da bomo preteklo globalno družbeno krizo na Univerzi v Mariboru znali izkoristiti kot priložnost ter pridobljene izkušnje s pridom uporabiti za še uspešnejše delo. Kljub oteženim pogojem delovanja smo na univerzi uspešno izpeljali postopke ponovne akreditacije. Prav tako smo izpeljali proces priprave Strategije Univerze v Mariboru do leta 2030, v katerega je bil vključen velik del akademske skupnosti. Izvajanje projekta RIUM in razvoj platforme INNOVUM sta izziva, katerih izvedba predstavlja ključne prihodnje razvojne korake naše univerze. Pomembno razvojno priložnost pomeni tudi projekt Teaming in v njem predvidena ustanovitev raziskovalnega inštituta, ki bo kot pridružena članica Univerze v Mariboru in v soustanoviteljstvu s Tehniško univerzo v Gradcu predstavljal pomemben raziskovalni potencial tudi za gospodarstvo in širše okolje. Izide razpisa z nestrpnostjo pričakujemo.

Izvedba izobraževalne in raziskovalne dejavnosti v izjemno oteženih razmerah epidemije ter vse druge prej naštete aktivnosti ne bi bile mogoče brez velikega truda in vztrajnosti vsake posameznice in posameznika naše akademske skupnosti, kar želim na tem mestu še enkrat izpostaviti in se vam zato za opravljeno delo iskreno zahvaliti. Verjamem, da bomo skupaj tudi v prihodnje uspešno uresničevali cilje naše strategije.

Če smo v preteklem štiriletnem obdobju s pripravo Strategije razvoja Univerze v Mariboru in zaključkom procesa ponovne akreditacije začrtali pot v novo desetletje, bo prihodnje obdobje obdobje pospešenega infrastrukturnega razvoja in vključevanja v evropske integracijske procese pri gradnji skupnega evropskega visokošolskega prostora.

Pred nami je tako obdobje pomembnega cikla investicijskih projektov obnove in izgradnje stavbne infrastrukture, nadaljevanje umeščanja vrhunske raziskovalne opreme z izvajanjem projekta RIUM ter izvedba platforme INNOVUM. Hkrati s tem bomo svoja prizadevanja usmerili v razvoj novih študijskih programov, s poudarkom na interdisciplinarnem povezovanju, veliko priložnost pa predstavlja tudi razvoj na področju vseživljenjskega učenja skozi razvoj koncepta mikrodokazil. Tu bo v začetni fazi pomembno predvsem sodelovanje z okoljem pri razumevanju in prepoznavanju možnosti ter priložnosti, ki jih tovrstno izvajanje vseživljenjskega učenja ponuja za neposrednejše naslavljanje potreb gospodarstva in širšega okolja. Na univerzi v Mariboru smo pristopili k iniciativi Dora in se zavezali premisleku o drugačnem vrednotenju dela visokošolskih delavcev in sodelavcev ter ustreznejšemu vrednotenju pedagoškega dela. Temu področju bomo v naslednjem obdobju posvetili posebno pozornost. Prav tako bomo celostno naslovili procese digitalizacije delovanja naše univerze, preko (digitalnega stičišča) DIH UM pa tudi potrebe gospodarstva in širše družbe, ter nadaljevali že začete aktivnosti na področjih zelenega prehoda, kjer bomo tudi v okviru pilotnih projektov, pridobljenih na razpisu  Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS naredili pomembne razvojne korake.

Z izvajanjem bolonjske reforme je Zahodna Evropa poudarila pomembnost zagotavljanja avtonomnosti in neodvisnosti delovanja univerz ter s tem v zvezi tudi njihovo novo – pomembnejšo/aktivnejšo – vlogo v družbi. V Evropski uniji se na področju visokega šolstva soočamo z dvema problemoma, ki jih želim izpostaviti, in sicer razdrobljenostjo in raznolikostjo evropskega visokošolskega prostora, s čimer ostaja neizkoriščenega veliko razvojnega potenciala in sinergičnih učinkov, ter begom možganov tako znotraj evropskega prostora, še posebej pa iz njega. Kot odgovor na te izzive smo z bolonjsko reformo pričeli graditi enotni evropski visokošolski prostor. V prvem desetletju reforme smo z okvirnim poenotenjem modela izvajanja visokošolskega izobraževanja in predvsem vrednotenjem posameznih študijskih enot s točkami ECTS postavili osnove za uspešno izvajanje projektov Erasmus, Erasmus Mundus, Erasmus+ in drugimi, kar nas je ob koncu drugega desetletja izvajanja bolonjske reforme pripeljalo do medsebojnega prepoznavanja in priznavanja enake/primerljive kakovosti izvajanja visokošolskega izobraževanja v evropskem visokošolskem prostoru, kot predpogoja za naslednjo stopnjo, ki je z dokumenti EK in med drugim tudi Rimskega komunikeja, zastavljena v smeri institucionalizacije skupnega evropskega visokošolskega prostora, katerega nadaljnja gradnja se izvaja predvsem preko projektov evropskih univerzitetnih mrež in projekta »ERASMUS without paper«. Cilj iniciative evropskih univerzitetnih mrež je do leta 2030 ustanovitev evropske univerze, ki bo zagotavljala konkurenčnost na globalni ravni, omogočala večje kroženje možganov v evropskem prostoru, omejila odliv možganov in zagotavljala priliv možganov v evropski prostor.

Nujno je, da v slovenskem prostoru dosežemo razumevanje teh procesov na vseh ravneh in zagotovimo pogoje, da bodo lahko slovenske univerze še naprej aktivno sodelovale pri gradnji skupnega evropskega visokošolskega prostora in njegovi institucionalizaciji.

Zato je toliko pomembneje, da je zagotovljen tudi ustrezen evropsko primerljiv zakonski okvir in uvedeni vsi mehanizmi pavšalnega, to je »lump-sum« financiranja, ki bodo omogočali enakovredno in enakopravno vključevanje slovenskih univerz v evropski prostor.

Univerza v Mariboru s sodelovanjem v evropski univerzitetni mreži ATHENA sodeluje pri oblikovanju skupnega evropskega visokošolskega prostora. Zato bo tudi v prihodnje aktivno sodelovala pri oblikovanju ustreznih zakonskih rešitev, ki bodo predstavljale ustrezen okvir, v katerem bomo lahko univerze razvile vrsto notranjih mehanizmov, s katerimi bomo še povečali avtonomnost svojega delovanja ter dosegli večjo primerljivost z zahodnoevropskimi univerzami. To pa v pomembnem delu vključuje tudi internacionalizacijo kurikulumov.

Če se ob koncu vrnem k na začetku navedeni misli, lahko povzamem, da kar je psiholog, filozof in teolog Trstenjak izpostavil kot značilnost človeka, sta dva druga velikana človeštva izpostavila kot nujo. Fizik in matematik Albert Einstein je dejal: »Pomembno je, da se nikoli ne nehamo spraševati«, Pisatelj, pesnik in slikar Herman Hesse pa: »Vse znanje in množenje našega znanja se ne konča s piko, ampak z vprašajem«.

Spoštovani nagrajenci,

v imenu akademske skupnosti Univerze v Mariboru vam z veseljem in ponosom podeljujem zaslužena priznanja za vaš dragoceni prispevek tako v svetovno zakladnico znanja in kulture, kot tudi k ugledu Univerze v Mariboru. Naj vas navdihujejo na nadaljnji poti, vse nas pa vzpodbujajo k temu, da še naprej krepimo zavezanost humanizmu, svobodi, solidarnosti in enakosti kot osnovnim vrednotam, ki uokvirjajo in pogojujejo naše delo.

Hvala.

Zdravko Kačič