Namen pobude evropskih univerz, pomembnega dela evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora, je bil vzpostaviti strateško in trajnostno sodelovanje visokošolskih ustanov v korist študentov, pedagoškega in raziskovalnega osebja ter širše družbe. Na teh ciljih je bila zasnovana tudi Evropska univerza ATHENA, katere ustanovne članice so srednje velike univerze iz sedmih evropskih držav: Francije, Grčije, Italije, Litve, Nemčije, Portugalske in Slovenije.

Univerza v Mariboru je sodelovala v vseh devetih delovnih paketih Athene, obenem pa je bila koordinatorka in s tem vodja dejavnosti delovnega paketa 4 (WP4) – Raziskave in razvoj (R&D). Namen tega sklopa je bil vzpostavitev celostnega raziskovalnega prostora sodelujočih partnerjev, v katerem lahko raziskovalci razvijajo skupne projekte ter s tem prispevajo k strateškim ciljem Evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora. Najvidnejši dosežki tega delovnega paketa so, med drugimi, model za raziskovalno in razvojno sodelovanje, spletno stičišče za raziskovalce, imenik skupnih virov in raziskovalnih kapacitet (Shared Resources Directory) ter knjigi raziskovalnih dosežkov univerze ATHENA – ATHENA Research Book (prvi in drugi zvezek). Razvit je bil tudi izjemno uspešen in zelo operativen koncept koordinatorjev za raziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARICs – ATHENA Research and Innovation Coordinators).

Model za raziskovalno in razvojno sodelovanje opredeljuje ključne dejavnosti, sodelovanje in skupno razumevanje za podporo vključenim partnerjem pri njihovih prizadevanjih za skupni napredek na področju raziskav in razvoja. Model služi kot platforma za prepoznavo raziskovalnih kapacitet ter konceptualizacijo in orkestriranje inovativnih idej.

Imenik skupnih virov in raziskovalnih kapacitet združuje raziskovalne zmogljivosti partnerjev Athene ter tako omogoča usklajevanje različnih raziskovalnih deležnikov pri doseganju skupnih ciljev in pospeševanju znanstvenih prizadevanj. Imenik je zbirka in komunikacijsko orodje za raziskovalno sodelovanje, s prednostnimi raziskovalnimi področji Athene (usklajenimi med člani raziskovalnega odbora ATHENA) ter naborom skupnih raziskovalnih infrastruktur.

V Evropski univerzi ATHENA je bila Univerza v Mariboru – ob izpostavljenem segmentu za raziskave in razvoj – intenzivno dejavna tudi na vseh drugih področjih, kot so visokošolsko in vseživljenjsko izobraževanje, sodelovanje z industrijo in prenos znanja, mednarodno sodelovanje in mobilnost ter diseminacija in komunikacija z različnimi javnostmi. Na ta način je Univerza v Mariboru notranje in zunanje deležnike partnerskih institucij povezovala s slovenskim okoljem. Zapisi v nadaljevanju so izvlečki iz končnega poročila projekta.

Vzpostavljen je bil celovit okvir upravljanja in vodenja projekta ATHENA, vzpostavljen je bil statut z operativnimi smernicami in strateški poslovni načrt. Vzpostavljena in izvajana je bil tudi opazovalnica visokošolskega trga (Higher Education Market Observatory) s koordinacijo letnih srečanj rektorjev ATHENA. Celotna struktura upravljanja in vodenja je obravnavo ključnih univerzitetnih nalog povezala tudi z izobraževanjem, raziskovanjem, internacionalizacijo in inovacijami.

Mednarodna usmerjenost je bila ena izmed pomembnih in izstopajočih dejavnosti evropske univerze ATHENA, ki je prispevala h gradni trdnega in poglobljenega sodelovanja med vsemi partnerskimi ustanovami v projektu ter k širjenju na mednarodno prizorišče. Z namenom uresničitve tega cilja je ATHENA vzpostavila dve stalni telesi: Mednarodni odbor (International Committee) in Urad za mednarodne odnose (International Relations Office). Dodatno sta evropsko Študentsko omrežje v okviru Athene (ATHENA ESN) in Študentski svet služila kot steber za podporo mednarodnih dejavnosti med študenti.

Jedro Atheninih izobraževalnih struktur so bile študentom prilagodljive in mednarodno usmerjene učne poti znotraj kompetenčnih sklopov (skupna izvedba vsebin, ki jih izvajajo partnerji zveze in so “zamenljivi” zaradi podobnih učnih izidov) in izvedba vsebin skupnega spletnega mednarodnega učenja (COIL – common online international learning). Poseben poudarek je bil namenjen učenju skozi izzive preko programov BlendEd in PRAXIS ter preko hackathonov in pripravništev, podprtih s ko-kreacijskimi centri  in prostori za ustvarjanje (FabLabs). Organizirani so bili kombinirani intenzivni programi (BIP), ki so bili interdisciplinarni, zasnovani za odziv potrebam družbe: trajnostno podjetništvo, pametne družbe, digitalni okoljski geopodatki in podobno.

Razvoj in spodbujanje tesnega sodelovanja z industrijo sta bila ključna sestavina dejavnosti projekta ATHENA. Da bi zapolnili vrzel med akademsko sfero in industrijo ter premagali pomanjkanje znanj in spretnosti v podjetjih, smo si prizadevali pridobiti realno sliko o industrijskih izzivih in potrebah v regijah ter v sodelovanju z industrijskimi partnerji razvili nove oblike izmenjav, učenja in poučevanja ter skupne raziskovalne dejavnosti, ki izpolnjujejo te potrebe (nadaljnja izobraževanja in usposabljanja ter skupna Athenina karierna služba, mednarodna srečanja predavateljev in raziskovalcev s predstavniki podjetij in zbornicami).

Univerza v Mariboru je aktivno in intenzivno sodelovala pri Atheninih dogodkih in pobudah, namenjenih širši skupnosti, kot so predavanja ATHENA Talks, Evropska noč raziskovalcev, svetovni dan intelektualne lastnine ter dejavnosti za spodbujanje enakosti spolov in vključevanja (dogodki v sklopu mednarodnih dni International Day of Women and Girls in Science, International Women’s Day, International Girls in ICT Day in International Women in Engineering Day. Ob prehodu s slovenskega na francosko predsedovanje Evropski uniji je ATHENA organizirala štiridelno serijo seminarjev in okroglo mizo o “pametnem povezovanju”. Zaključno srečanje je bilo v Orleansu z okroglo mizo, na kateri so razpravljavci na visoki ravni v prisotnosti regionalnih in občinskih organov obravnavali lokalne izzive.

Univerza v Mariboru je izvedla prvo srečanje partnerjev ATHENA v živo, kjer so se rektorji in koordinatorji zveze ATHENA ob predsedovanju Slovenije Svetu EU udeležili seje državnih sekretarjev in direktorjev za visoko šolstvo in raziskovanje in so rektorji podpisali deklaracijo o skupnih ciljih.

Ob dejavnostih in povečani vidnosti na izobraževalnem, raziskovalnem, inovacijskem in mednarodnem področju je bila pomembna tudi vzpostavitev dovolj močne blagovne znamke ATHENA. Ta ni temeljila zgolj na delovanju komunikacijske ekipe in celostni grafični podobi, temveč je bila podprta tudi z izvedbo tržne raziskave za celovito pozicioniranje zveze. Vse navedene dejavnosti so zagotavljale strateške informacije in pomagale pri sprejemanju strateških odločitev, ki so privedle do tega, da je ATHENA postala stalnica evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora.