Znanstvena moč varstvene biologije
Oddelek za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko je raznolika skupnost biologov, ekologov in izobraževalcev, ki si prizadeva razumeti živi svet: od molekularnih procesov do delovanja globalnih ekosistemov.
Pri raziskovalnem in pedagoškem delu sodelujejo tudi z raziskovalkami in raziskovalci Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Oddelek ustvarja nova znanja ter izobražuje bodoče raziskovalce in učitelje, ki bodo dovolj odprti in prilagodljivi za soočanje z izzivi prihodnosti ter za prenos znanja na prihodnje generacije.
Varstvena biologija …
V času hitrega tehnološkega razvoja in netrajnostnega izkoriščanja naravnih virov se soočamo z resnimi izzivi, kot so kriza biotske raznovrstnosti, podnebna kriza in degradacija naravnega okolja. Njihovo reševanje zahteva tesno povezovanje raziskav na področjih biologije, ekologije in drugih naravoslovnih ved. Raziskovalke in raziskovalci poseben poudarek namenjajo varstveni biologiji, v okviru katere z biološkimi metodami prispevajo k ohranjanju ogroženih in redkih vrst ter k doseganju ugodnega varstvenega stanja v naravnem okolju.
Njihovo znanstveno radovednost so med drugim pritegnile tri rastlinske vrste: hladnikovka, linejka in plazeča zelena. Vse so posebne, redke in ogrožene.
ohranja …
Da bi zagotovili dolgoročno ohranjanje slovenskega najimenitnejšega endemita hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia), njihovo delo združuje temeljne raziskave in varstveno biologijo, pri čemer so razvili protokol za gojenje vrste v tkivni kulturi ter optimizirali postopke krioprezervacije z dvema metodama inkapsulacije: inkapsulacijsko dehidracijo in vitrifikacijo. Hladnikovka je monotipična vrsta (le ena vrsta v svojem rodu), ki jo najdemo le na nekaj kvadratnih kilometrih na severnem in južnem robu Trnovskega gozda na Primorskem. Zaradi svoje izjemne redkosti je potencialno ogrožena, zato lahko trajne kapsule z aktivno tkivno kulturo po potrebi ponovno uvedemo v naravo, če bi bile naravne populacije ogrožene tudi po daljšem času hranjenja.
varuje …
Linejka (Linnaea borealis) je raziskovalke in raziskovalce navdušila zaradi svoje izolirane majhne populacije v slovenskih Alpah, kjer uspeva na zelo majhnem območju v posebnih mikroklimatskih razmerah. Gre za vrsto, poimenovana po švedskem botaniku Karlu Linneju. Ime borealis nakazuje na njeno severno razširjenost v Skandinaviji, Rusiji in Severni Ameriki, medtem ko se posamezna nahajališča pojavijo tudi južneje, v Alpah.
Ker je ta populacija je zelo izolirana in rastoča na nizki nadmorski višini, vzbuja vprašanja o njenem izvoru in zgodovini. Raziskave so pokazale, da je slovenska populacije linejke genetsko zelo homogena, torej osiromašena populacija, kar pomeni, da se večinoma razmnožujejo vegetativno (klonalno), saj manj kot 10 % cvetov rodi plodove. Borealne populacije na severu so genetsko bolj raznolike, medtem ko slovenska in bližnja avstrijska populacija kažeta ločeno evolucijsko zgodovino brez medsebojnega mešanja. Te ugotovitve podpirajo tezo, da gre za glacialni relikt oz. ledenodobne ostanke, ki so preživele ledene dobe in ostale na tem istem mestu zaradi ugodnih mikroklimatskih razmer.
in v naravo vrača …
Zaradi lokalnega izumrtja v Sloveniji so plazečo zeleno (Apium repens), izjemno redko in ogroženo evropsko vrsto, pričeli raziskovati tudi na Oddelku za biologijo, pri čemer so vrnitev vrste v naravo videli kot izziv in hkrati priložnost za ohranjanje biotske raznovrstnosti ob reki Dravi.
Plazeča zelena je evropsko pomembna vrsta (»Natura 2000 vrsta«), ki je pri nas izumrla zaradi fragmentacije njenega habitata: muljastih polojev in plitkih rokavov Drave. V okviru projekta »ZaDravo« so jo želeli ponovno naseliti v njen naravni habitat. Živ material so pridobili iz najbližjega naravnega rastišča na Hrvaškem, v laboratoriju na fakulteti pa so razvili protokol za hitro razmnoževanje v tkivni kulturi (mikropropagacijo). Tako namnožene rastline so ukoreninili, utrdili v rastlinjaku in pripravili za naselitev. Ponovno so naselili 80 rastlin na sedmih lokacijah ob Dravi, kjer so rastline cvetele in tvorile semena. Čeprav vse niso preživele, predvsem po poplavah leta 2023, sposobnost vegetativnega razmnoževanja in tvorba semen kaže na dober potencial dolgoročnega preživetja vrste na novih mestih.
redke, ogrožene ali lokalno izumrle vrste.
Narava je ogrožena: vrste, populacije, habitati in ekosistemi. Znanost lahko pomaga tako, da ugotovi, zakaj vrste izginjajo in kateri habitat je ogrožen. Raziskave genetike, reprodukcije, koeksistence in življenjskega okolja vrst omogočajo ukrepe za izboljšanje ali obnovo teh habitatov in k temu bodo raziskovalke in raziskovalci Fakultete za naravoslovje in matematiko stremeli tudi v prihodnje.red. prof. dr. Mitja Kaligarič