Na Univerzi v Mariboru je potekala okrogla miza na temo Kohezijska regija Vzhodna Slovenija – včeraj, danes, jutri, na kateri so sodelovali prof. dr. Zdravko Kačič, rektor UM, Zvonko Černač, minister pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, prof. dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na MIZŠ, Aleksander Saša Arsenovič, predsednik Razvojnega sveta KRVS in župan MOM, Uroš Rozman, soustanovitelj podjetja Simarine in Infi7, Jaro Žuraj in dr. Tomaž Rotovnik, SkyLabs.

Okroglo mizo smo na Univerzi v Mariboru, ki je eden od deležnikov izvajanja kohezijske politike,  organizirali z željo, da bi bila to priložnost za pogled na dosežene rezultate v iztekajočem programskem obdobju 2014-2020 in razmislek o tem, kako v naslednji perspektivi v večji meri nasloviti cilje izvajanja kohezijske politike, to je zmanjšanje gospodarskega, socialnega in teritorialnega neskladja med kohezijskima regijama Zahodna Slovenija in Vzhodna Slovenija. Pri tem je pomembno, da imamo pred seboj celovito sliko, da vsak deležnik v njej predstavlja usklajen del mozaika ter da je za vsak projekt ter vsako vsebino jasno definirano, na kakšen način bo prispevala k uresničevanju ciljev zmanjšanja gospodarskega, socialnega in teritorialnega neskladja med regijama in doprinesla k trajnostnemu razvoju regije.

Smo namreč na pragu izvajanja nove perspektive kohezijske politike do leta 2027 in zato je sedaj pravi trenutek za pogled na pretekla obdobja izvajanja kohezijske politike ter predstavitev ključnih elementov izvajanja kohezijske politike v prihodnji perspektivi. Slednje je nazorno prikazano v virtualni predstavitvi ”Razvoj vzhodne kohezijske regije skozi prizmo izvajanja kohezijske politike”, ki skozi statistične podatke opozarja na nekatere vidike izvajanja kohezijske politike v preteklem obdobju.

Glede na zapis o namenu kohezijske politike na spletni strani eu-skladi.si, ki se glasi:

»Kohezijska politika podpira evropsko solidarnost, saj je večji del sredstev namenjen manj razvitim evropskim državam in regijam, da bi čim prej dohitele ostale ter da bi se zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna neskladja, ki še vedno obstajajo v EU.«

in ob ugotovitvi, da se je v zadnjih petnajstih letih razvojni razkorak med ZKR in VKR glede na velikost BDP še povečal in sicer za 5 odstotnih točk, kar pomeni, da je doseženi rezultat povsem v nasprotju s prej omenjenim namenom in cilji izvajanja kohezijske politike, je srečanje, kot je današnje, gotovo priložnost za razmislek, kaj storiti v prihodnosti drugače, da bo dosežen eden osnovnih namenov kohezijske politike in da se bo razvojni razkorak med ZKR in VKR v Sloveniji v prihodnji perspektivi vendarle pričel zmanjševati. Če želimo v prihodnosti doseči zastavljene cilje kohezijske politike je namreč ključno, da razumemo, zakaj v preteklem obdobju teh ciljev nismo uspeli doseči in na osnovi teh spoznanj zastaviti izvajanje kohezijske politike v prihodnje tako, da bodo cilji doseženi. Enak način izvajanja kohezijske politike kot doslej, bo zagotovo rezultiral v enake rezultate, kot smo jih dosegali v preteklih obdobjih. Vendar si tega seveda ne želimo.

V okviru dogodka je potekala tudi z otvoritev ploščadi t.i. Žepni park FERI, ki vzpostavlja JUGOZAHODNO VSTOPNO OBMOČJE KAMPUSA TEHNIŠKIH FAKULTET Univerze v Mariboru. Zasnovan je po principih trajnostnega oblikovanja javnih odprtih površin in je plod sodelovanja Oddelka za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze  v Mariboru, z Mestno občino Maribor.

Mestna občina Maribor je v okviru preurejanja prometnih površin pod domeno trajnostne mobilnosti in zelenega mesta iskala rešitev za preureditve odseka Koroške ceste, ki je na območju pred kompleksom tehniških fakultet vse od izgradnje FERI-ja predstavljal prostor, ki je s cestnim telesom odvzemal  prostor pešcu in kolesarju. S spremembo prometnega režima (ožanje cestnega profila)se je odprla možnost, da se pred fakulteto, uredi večja javna odprta površina, ki v povezavi z močno poudarjenim, nad Koroško cesto izvlečenim nadstreškom vzpostavlja prepoznavno vstopno območje v kompleks kampusa tehniških fakultet. Z zoožanjem Koroške ceste se je sprostilo 600 m2 površin za ureditev javnega odprtega prostora.

Avtor zasnove je izr.prof. Uroš Lobnik (predstojnik Oddelka za arhitektura, FGPA, načrt zasaditve je izdelal krajinski arhitekt Tomaž Vauda). Žepni park predstavlja že drugo parterno ureditev, ki je plod sodelovanja med UM in MOM. Pred stavbo Oddelka za arhitekturo FGPA je bila konec leta 2020 izvedena preureditev parterja pred vhodom v fakulteto in Hišo arhitekture Maribor. PARKLET pred Krekovo sta zasnovala Uroš Lobnik in Žiga Kreševič s sodelavko Anjo Patekar (Oddelek za arhitekturo), njegova izvedba je bila financirana s strani MOM in sredstev EU, realizacija  ŽEPNEGA parka pa v celoti s strani MOM.

Univerza v Mariboru se za obe ureditvi parterja pred stavbami univerze zahvaljuje županu Aleksandru Saši Arsenoviču in obema podžupanom, Samu Petru Medvedu in Gregorju Reichenbergu ter Alešu Klincu (prometni urad MOM), v primeru Parkleta pred stavbo na Krekovi ulici pa poleg navedenih še mestnemu urbanistu mag. Tomažu Kanclerju in Gordani Kolesarič.