Mladi raziskovalci na univerzah imajo ključno vlogo pri spodbujanju zelenega prehoda. S svojim svežim pogledom, inovativnim razmišljanjem in predanostjo vodijo prizadevanja za reševanje okoljskih izzivov in prehod v trajnostno prihodnost.

Eden ključnih prispevkov mladih raziskovalcev je njihova osredotočenost na interdisciplinarno sodelovanje, pri katerem povezujejo različna področja, kot so okoljska znanost, inženirstvo, ekonomija in družbene vede, da bi razvili celostne rešitve zapletenih okoljskih problemov. S svojimi raziskavami odkrivajo nove tehnologije in prakse, ki spodbujajo trajnost in zeleni prehod.

Poleg tega so mladi raziskovalci katalizatorji sprememb v akademskem okolju. Zavzemajo se za vključevanje trajnostnih načel v učne načrte in spodbujajo univerze, da dajejo prednost raziskavam, ki so v skladu z okoljskimi cilji.

Mladi raziskovalci sodelujejo z deležniki izven akademskega okolja, na primer z industrijo, vlado in neprofitnimi organizacijami, da bi ugotovitve svojih raziskav prenesli v uporabo. S premostitvijo vrzeli med teorijo in prakso pospešujejo sprejemanje trajnostnih rešitev in spodbujajo pozitivne spremembe na lokalni, nacionalni in svetovni ravni. Mladi raziskovalci na univerzah so tako gonilna sila zelenega prehoda že danes.

Vida Lang, študentka doktorskega študija na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, se v svoji doktorski disertaciji ukvarja s povezovanjem biologije ter digitalizacije oz. zelenega prehoda. Z njo smo se pogovarjali o pomembnosti zelenega prehoda v družbi, kako se na to odzivajo univerze ter predvsem študenti.

Osebni razlog za raziskovanje uporabe pametnih mobilnih telefonom pri pouku izhaja iz spoštovanja do narave in tehnološkega napredka ter želje, da bi našli načine, kako z odgovorno uporabo tehnologije izboljšati odnos do okolja, ne da bi ga s tem dodatno obremenili. Tehnologija, zlasti pametni telefoni, so postali vseprisotni, zato sem se začela spraševati, kako bi lahko naprave uporabili bolj odgovorno, ekološko. Motivacija za raziskovanje izhaja iz radovednosti in želje po iskanju uravnoteženih rešitev, ki bi izobraževanju dodale vrednost brez škode za okolje. Odgovorna uporaba tehnologije v izobraževalnem procesu omogoča dostop do digitalnih učnih virov, kar lahko zmanjša porabo papirja in drugih materialnih virov. Lahko bi preučili tudi učinkovitost energije pri uporabi digitalnih naprav v primerjavi s tradicionalnimi učnimi metodami ali kako lahko tehnologija podaljša življenjsko dobo učnih virov in zmanjša potrebo po fizičnih sredstvih.

Vloga visokega šolstva pri zelenem prehodu je izjemno pomembna, saj univerze in druge visokošolske ustanove ne širijo le znanja in ne izobražujejo le bodočih voditeljev, ampak tudi pogosto sodelujejo v raziskavah in pri razvoju novih tehnologij ter strategij za trajnostni razvoj. So inkubatorji inovacij, saj preizkušajo nove pristope, tehnologije in politike, preden se te širijo v družbo.

Trenutno na Univerzi v Mariboru sodelujem pri projektu Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod. Projekt kaže, kako lahko visoko šolstvo aktivno prispeva k zelenemu prehodu. S tem pilotnim projektom, ki je del širšega načrta za okrevanje in odpornost, Univerza v Mariboru uvaja zelene in digitalne vsebine v učne enote, kar študentom omogoča pridobivanje ključnih znanj in kompetenc za trajnostni način življenja. Projekt vključuje usposabljanja v obliki delavnic in predavanj ter preoblikovanje učnih enot z vključevanjem zelenih in digitalnih vsebin. Univerza v Mariboru sledi globalnim trendom in spodbuja širjenje trajnostnih praks v akademski skupnosti in širše.

Odnos med akademskim okoljem in širšo skupnostjo je ključnega pomena za spodbujanje trajnostnosti. Akademske ustanove lahko s svojim strokovnim znanjem, raziskavami in inovacijami bistveno prispevajo k oblikovanju in izvajanju trajnostnih praks. S sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in podjetji lahko premostimo vrzel med teorijo in prakso, kar pospeši njihovo implementacijo.

Eden od ključnih izzivov, s kateri se srečujejo visokošolske ustanove, je vključevanje vsebin trajnosti v vsa področja delovanja: od raziskovanja in poučevanja do infrastrukture. Prav tako je zahteven proces vključevanja trajnosti v že obstoječe študijske programe, ki zahteva premišljeno dodajanje vsebin o trajnosti. Na Univerzi v Mariboru smo se tega lotili pri projektu Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod. Na podlagi popisa stanja učnih enot je delovna skupina za načrtovanje učnih enot s področja zelenih in digitalnih vsebin predlagala primerne učne enote za preoblikovanje. Kontaktirali smo nosilce učnih enot in jim ponudili možnost preoblikovanja. Trenutno smo v fazi zbiranja informacij o zanimanju nosilcev učnih enot, ki bi bili pripravljeni preoblikovati svoje učne načrte. Pripravljene so bile tudi smernice za preoblikovanje učnih enot, ki sledijo dokumentoma GreenComp in DigComp. Preoblikovanju učnih enot bo sledila pilotna izvedba in evalvacija učne enote v študijskem letu 2024/25.

Da bi visoko šolstvo bolje pripravilo študente za vodenje v trajnostnih prizadevanjih, je treba poudariti interdisciplinarni pristop in študente, študentke spodbujati h kritičnemu razmišljanju o kompleksnih okoljskih vprašanjih. Usposabljanja in sodelovanje študentov, študentk pri aktualnih raziskovalnih projektih, tudi terenskih vajah s tega področja, bi jih morala seznaniti z različnimi primeri, ki prikazujejo uspešne domače in tuje trajnostne projekte, prakse in razprave o trenutnih okoljskih izzivih doma in v svetu. To bi jim zagotovilo neposreden vpogled v okoljske izzive.

V svoji raziskavi o uporabi pametnih mobilnih tehnologij pri pouku biologije, zlasti v kontekstu laboratorijskega in terenskega dela, razkrivam, kako lahko tehnologija pri učečih se izboljša ekološko osveščenost in znanje o varstvu okolja. Pametni mobilni telefoni omogočajo interaktivno učenje, kar povečuje zanimanje in angažiranost učencev pri ekoloških konceptih. Poleg tega lahko zmanjšajo okoljski odtis, saj ob uporabi digitalnih virov in aplikacij zmanjšujejo potrebo po obilici fizičnega materiala. Odgovorna integracija pametnih telefonov nima le pedagoških prednosti, ampak spodbuja tudi razvoj trajnostnih vedenj, kar je ključno za oblikovanje odgovornih in informiranih državljanov v kontekstu globalnih okoljskih izzivov. Smiselna uporaba pametnih telefonov bi lahko igrala pomembno vlogo pri strategijah izobraževanja za trajnostni razvoj, kar bi bilo vredno upoštevati pri prihodnjih izobraževalnih politikah in praksah.

Prihodnost trajnosti v visokem šolstvu bo odvisna od tega, kako učinkovito bodo trajnostne vsebine integrirane v cilje učnih načrtov vseh študijskih programov, kar pomeni razširitev trajnostnih vsebin na področja, kot so ekonomija, pravo, inženiring, humanistika. Okrepiti je treba tudi sodelovanje z industrijo, vladnimi in nevladnimi organizacijami, da bi znanje in tehnologije prešli iz akademskega okolja v praktično uporabo.

Študent, mladostnik, ki bo aktiven posameznik v družbi, bo odločal o prihodnosti vseh nas. Študentom priporočam, da se aktivno vključujejo v različne izobraževalne in praktične priložnosti, ne le tiste obvezne, ampak tudi prostovoljne aktivnosti. Začnejo lahko s pridobivanjem znanja s formalnim izobraževanjem in samostojnim raziskovanjem. Pomembno je, da razvijejo sposobnost kritičnega razmišljanja in povezovanja teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami. Udeležba na delavnicah, konferencah in seminarjih je prav tako ključna, saj omogoča mreženje s strokovnjaki in vrstniki ter odpira poti do sodelovanj in novih projektov. Spremembe v smeri trajnosti so postopne in zahtevajo prilagodljivost in vztrajnost. Sposobnost prilagajanja novim razmeram in ohranjanje zagona kljub morebitnim oviram je bistvenega pomena za uspeh na tem zahtevnem področju.