Univerza v Mariboru v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) izvaja 23 pilotnih projektov za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. Vrednost projekta je 26.009.119,83 EUR, od tega je 24.095.588 EUR financiranih iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Aktivnosti so se začele izvajati 1. 7. 2022, nadaljevale pa se bodo vse do konca leta 2025.

Na Univerzi v Mariboru v skladu s področjem Pametna, trajnostna in vključujoča rast Načrta za okrevanje in odpornost v obdobju 2022–25 izvajajo pilotne projekte, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo slovenskega visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. Z načrtovanimi aktivnostmi želijo na Univerzi v Mariboru doseči kurikularno prenovo in spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo.

Z načrtovanimi vsebinami pilotnih projektov se navezujejo na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki poziva vse učeče se, da do leta 2030 pridobijo znanje in veščine, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim tudi z vključevanjem okolijskih in podnebnih vprašanj v visokošolsko izobraževanje, ki ob hkratni uporabi digitalnih tehnologij kot dodatnih močnih omogočevalcev zelenega prehoda pospešuje trajnostno ravnanje pri razvoju in uporabi digitalnih rešitev.

Pilotni projekti se na eni strani osredotočajo na usklajevanje pričakovanja trga dela glede znanj diplomantov ter oblikovanje kurikula, ki bo usklajen z deležniki, na drugi strani pa zadovoljujejo potrebo po zagotavljanju digitalnih znanj in kompetenc za zeleni prehod ob upoštevanju kakovostne študentske izkušnje z ustrezno infrastrukturo, ki bo prilagojena prožnim oblikam poučevanja in učenja.

S pridobljeno investicijo se je tako zagotovila večja prilagodljivost in odpornost Univerze v Mariboru na potrebe okolja in pričakovanja pri izpolnjevanju ciljev strateških dokumentov na področju visokega šolstva tako na EU kot na nacionalni ravni. Univerza v Mariboru bo imela z izvedbo pilotnih projektov možnost oblikovanja kombinacije znanja, ki bo diplomantom omogočalo hiter oziroma zgodnji vstop na trg dela ter jih še dodatno spodbujalo k vseživljenjskemu izobraževanju.

S pilotnimi projekti bo Univerza v Mariboru izvedla pričakovanja do visokošolskega zavoda za izpolnitev ciljev Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva predvsem na področju vseživljenjskega učenja in mikrodokazil. Prav tako je z izvedbo pilotnih projektov možno izboljšanje digitalnih vsebin in kompetenc za digitalno preobrazbo. Univerza v Mariboru ima s pilotnimi projekti možnost zelenega in ustvarjalnega razvoja visokošolske dejavnosti, ki bo predstavljal podlago za poklice in izzive prihodnosti.

Zaradi širokega spektra študijskih in znanstvenih področij, ki jih razvijajo zaposleni na fakultetah Univerze v Mariboru, bodo s projektom vplivali na številna ključna družbena in gospodarska področja, med temi zlasti: zeleno digitalno poslovno prakso, podnebno inovativne agroživilske sisteme, trajnostne gradnje, zeleno mobilnost, regenerativni urbanizem in arhitekturo, zeleno logistiko ter oskrbovalne verige, varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti, trajnostno inženirstvo, zeleno kemijo, kemijsko inženirstvo, biotehnološka podjetja in zdravstvo, obnovljive vire in trajnostno rabo energije, trajnostni turizem 5.0, zdrav življenjski slog za zdravje ljudi, komuniciranje podnebne krize za uspešen prehod v zeleno družbo, prehod v brezpapirno poslovanje za zeleno in digitalno povezano Univerzo v Mariboru itd.

Vsi pilotni projekti za Univerzo pomenijo veliko pridobitev, izvajali pa se bodo v različnih obdobjih. Podrobneje bi predstavili slednje:

• Bionika, pilotni organizacijski modeli strokovnega izobraževanja in sistemsko razmišljanje za digitalni, zeleni in trajnostni razvoj

Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru 

Obdobje izvajanja aktivnosti: 1. 7. 2022 – 30. 6. 2025

Projekt »Bionika, pilotni organizacijski modeli strokovnega izobraževanja in sistemsko razmišljanje za digitalni, zeleni in trajnostni razvoj« (krajše: Bionika) naslavlja problematiko zagotavljanja ustreznih kompetenc gorenjskih podjetij na področju Informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), digitalizacije in trajnostnega razvoja. Namen pilotnega projekta, ki se bo izvajal na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru (v obdobju od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2025) je vzpostavitev trajnostnega sistema, ki bo omogočal pregled ključnih tehnoloških trendov in potreb gorenjskega gospodarstva s pomočjo ekspertnih skupin, metod umetne inteligence ter podatkovne analitike. Identificirane bodo tudi potrebe po najnovejši opremi, ki bo omogočila izobraževanje na področju digitalizacije. Krajša izobraževanja s področja IKT, digitalizacije, organizacijskih modelov, sistemskega razmišljanja, kibernetske varnosti, inovativnega inženiringa poslovnih sistemov, družbe 5.0 in trajnostnega razvoja bodo namenjena tako zaposlenim kakor tudi bodočim zaposlenim, mladim, študentom, osipnikom, učiteljem ter vsem zainteresiranim v smislu vseživljenjskega učenja, z namenom hitrejšega posredovanja aktualnih vrhunskih znanj, ki so usvojena v okviru Univerz, v delovna okolja. Potrdila o uspešno opravljenih izobraževanjih bodo posredovana v obliki mikrodokazil. Ker pa bo treba zagotoviti tudi ustrezne kompetence visokošolskih učiteljev, bo v okviru projekta preizkušen tudi model »učenja učiteljev«, kjer bodo identificirana in razvita nova znanja za bolj učinkovito digitalno posredovanje aktualnih učnih vsebin.

• Agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil

Rektorat Univerze v Mariboru

Obdobje izvajanja projekta: 1. 12. 2022 – 30. 11. 2025 

Projekt koordinira Rektorat Univerze v Mariboru v obdobju od 1. 12. 2022 do 30. 11. 2025. V okviru pilotnega projekta bodo v sodelovanju s fakultetami pripravili podporno okolje za agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil, s katerim bi povečali odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega izobraževanja glede na potrebe celotne družbe, krepili mednarodno vpetost ter izboljšali dostopnost vseživljenjskega učenja v visokem šolstvu. Zaradi obsega kompetenc, ki so del visokošolskega izobraževalnega procesa, razvoja znanosti in stalno spreminjajočega družbenega konteksta je nemogoče razviti vnaprej pripravljen in skozi čas stabilen nabor potrebnih kompetenc, ki naj bi jih poučevalo visoko šolstvo, zato potrebujemo heterogeno podporno okolje, ki temelji na neprekinjenem razvoju in sodelovanju vseh deležnikov. Dodatno želijo proučiti različne pristope za razvrščanje znanj, spretnosti in kompetenc ter njihovo povezovanje z obstoječimi in poklici prihodnosti. Načrtuje se oblikovanje kataloga v okviru izobraževanj UM. Pridobivanje informacij s trga dela ter napovedi prihodnjih potreb družbe bo potekalo v sodelovanju z ostalimi projekti NOO in zunanjimi deležniki. To bo omogočilo identifikacijo priložnosti za kurikularno prenovo, razvoj inovativnih oblik in načinov prenosa znanja v družbeno okolje, oblikovanje strukturiranih mikrodokazil in digitalizacijo razvoja izobraževanj za agilnejši odziv na potrebe družbe. Izobraževanja vključujejo tradicionalne visokošolske študijske programe in krajše prožne izobraževalne oblike za identificirane ciljne populacije z namenom lažjega prehoda na trg delovne sile, odpornosti na spremembe trga dela in zagotavljanja konkurenčnega trajnostnega razvoja družbe.

• Zelena in digitalna biomedicinska znanja za interdisciplinarno medfakultetno do-izobraževanje študentov ter zaposlenih v biotehnoloških/biomedicinskih podjetjih ali zdravstvu, z namenom učinkovitejšega vključevanja v trg dela

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru 

Obdobje izvajanja projekta: 1. 1. 2023 – 31. 12. 2025

Projekt izvaja Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru v obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2025. Hiter razvoj novih biomedicinskih tehnologij, kot so multi-omske tehnologije ter in vitro modeli,  igra ključno vlogo pri konkurenčnosti v farmacevtski industriji, biotehnološki industriji, v kliničnih laboratorijih in javnozdravstvenih ustanovah. Nekatere tehnologije, na primer sekvenciranje naslednje generacije, gensko testiranje ter farmakološki testi, postajajo del rutinskega dela in (pred)klinične diagnostike, vendar njihova uporaba zahteva interdisciplinarno dousposabljanje zaposlenih, čemur javne ustanove ter podjetja le s težavo sledijo. Pri uporabi sekvenciranja naslednje generacije in drugih multi-omskih tehnologij, ki generirajo ogromno število podatkov, se uporabljajo nove aplikacije in orodja, za katera so potrebna dopolnilna usposabljanja na področju bioinformatike. Interdisciplinarna znanja so nujna tudi za vzpostavitev in delovanje sodobnih biotehnoloških in biomedicinskih podjetij. Le-ta ob učinkovitem obvladovanju tveganj in preprečevanju nesreč znatno manj obremenjujejo okolje kot težka industrija in so pomembna za zeleni prehod. Vse to zahteva vrhunska znanja in kompetence (npr. usposobljenost za varnost pri delu z gensko spremenjeni organizmi, obvladovanje biološke varnosti) ter sledenje ustrezni zakonodaji (npr. farmakovigilanca).

Zaradi vsega naštetega se pojavlja vse večje povpraševanje po dousposabljanju zaposlenih. Vse bolj se izkazuje tudi potreba na nivoju visokošolskih programov s področja znanosti in življenjskih ved. Ti so velikokrat (pre)ozko usmerjeni na izbrano študijsko smer (npr. kemija, računalništvo), ne podajajo pa znanj z interdisciplinarnega vidika. Tako se pojavlja vse večji interes, da se preko vseživljenjskega učenja in mikrodokazil, kakršna bodo ponujena tekom projekta na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, pridobijo veščine, znanja in kompetence, ki so potrebne v primeru zaposlitve na širšem interdisciplinarnem področju.

• Prehod v brezpapirno poslovanje za zeleno in digitalno povezano Univerzo v Mariboru

Rektorat Univerze v Mariboru

Obdobje izvajanja projekta: 1. 10. 2022 – 31. 12. 2025

Projekt se bo izvajal na Rektoratu Univerze v Mariboru med 1. 10. 2022 do 31. 12. 2025. Projekt predstavlja osnovne aktivnosti pilotne vpeljave brezpapirnega poslovanja na vseh članicah Univerze v Mariboru in bo omogočil sinergijske učinke tako za študente Univerze kot druge zunanje deležnike in njene zaposlene. Z uvedbo brezpapirnega poslovanja se tako sledi potrebnim sistemskim spremembam visokega šolstva na infrastrukturnem nivoju ob povečani uporabi IKT preko nizkoogljične etične digitalizacije. Predlagan sistem bo omogočil bolj optimalno podporo visokošolskim učiteljem preko trajnostno naravnane in zelene prilagoditve infrastrukture. Koncept razmišljanja »digital first« nakazuje premik v organizacijski kulturi. S prehodom na večjo uporabo digitalne tehnologije v temeljnih procesih visokošolskega delovanja se spodbuja porast digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti vseh deležnikov in tako vzpostavlja sistemsko in normativno okolje, ki spodbuja digitalno preobrazbo. Pripravljena bo pilotna vpeljava brezpapirnega poslovanja v podporo izobraževalni, raziskovalni in umetniški dejavnosti, ki so medsebojno neločljivo povezane, za izbrane tipe dokumentov/procesov. Rezultat projekta bo omogočil digitalno vodenje brezpapirnih procesov, ki bodo z uporabo digitalnega podpisa in identifikacije lahko potekali na daljavo, z občutno znižanimi krajevnimi in časovnimi omejitvami.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.