Univerza v Mariboru je s 23 projekti med vodilnimi prejemniki sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), kar izkazuje priznanje strokovnosti, strateškega načrtovanja in aktivne vloge naših raziskovalcev ter vodstev članic univerze. Ta uspeh potrjuje, da znamo oblikovati projekte, ki niso zgolj akademsko relevantni, temveč imajo tudi jasno začrtan družbeni in gospodarski učinek, kar je osrednji cilj NOO.

Pomemben del vseh projektov, s katerimi Univerza v Mariboru sodeluje v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), je usmerjen v prenovo visokošolskih študijskih programov s poudarkom na zelenih vsebinah, digitalizaciji in vključevanju trajnostnih kompetenc. Gre za temeljno transformacijo kurikula, ki vključuje tematske sklope, kot so krožno gospodarstvo, podnebne spremembe, trajnostna energija in okoljska etika, hkrati pa krepi uporabo sodobnih digitalnih orodij v pedagoškem procesu.

S tem univerza ne sledi zgolj infrastrukturnim ciljem NOO, temveč aktivno prispeva k “ozelenitvi šolstva“ – torej k sistemski integraciji zelenih tematik v izobraževanje prihodnjih strokovnjakov. Poudarek je tudi na usposabljanju pedagoškega kadra za delo z digitalnimi učnimi okolji in digitalizacijo nasploh, kar omogoča sodobno, prožno in dostopno izobraževanje.

Projekti so zasnovani z jasno ambicijo ustvarjanja oprijemljivih, dolgoročno uporabnih rezultatov – tako v raziskovalnem kot v izobraževalnem okolju. Med njimi ima posebno mesto razvoj raziskovalne infrastrukture, ki presega klasično posodabljanje prostorov in vključuje vsebinske ter tehnološke izboljšave, usmerjene v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu. Ključen poudarek je na podpori raziskovalnim okoljem, ki razvijajo rešitve za izzive zelenega in digitalnega prehoda.

Med konkretnimi rezultati velja izpostaviti:

• Prenovo študijskih programov s poudarkom na zelenih in digitalnih kompetencah, kar pomeni novo zasnovo učnih načrtov, vključevanje aktualnih raziskovalnih dognanj ter povezovanje z gospodarstvom.
• Strateški razvoj področja mikrodokazil pod okriljem Centra za vseživljenjsko učenje Univerze v Mariboru (CVU), ki je vzpostavil pravne in digitalne temelje ter koordiniral podporo članicam. Največji napredek so dosegle članice kot so FOV, ki je razvila številne digitalne module in izdala že 150 potrdil za udeležbo na krajših izobraževanjih (zaenkrat le kot potrdila o udeležbi in ne mikrodokazilo – ta se bodo lahko pričela izdajati šele s sprejemom novega Zakona o visokem šolstvu, ki uvaja pravno podlago za njihovo podeljevanje), ter FERI, ki zagotavlja tehnično podporo s sodobnimi digitalnimi učilnicami in je preučil sisteme za upravljanje z vsebinami (CMS) in učenjem (LMS). FVV je vzpostavila Kompetenčni center za kibernetsko varnost in izvedla pilotna izobraževanja, FKKT pa je uvedla VR-laboratorije za učenje zelene kemije. EPF in FL sta prenovili več učnih enot in pripravili interaktivna gradiva, FNM in FS pa sta vzpostavila tematska okolja za zeleni prehod in vseživljenjsko učenje. Skupaj članice gradijo celovit, trajnostno naravnan sistem krajših oblik učenja, ki so usmerjene v digitalne in zelene kompetence prihodnosti.
• Krepitev laboratorijev in razvojnih enot na področjih, kot so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, digitalne simulacije, analiza velikih podatkov in umetna inteligenca – vse znotraj prioritetnih razvojnih usmeritev Slovenije in Evropske unije.
• Izgradnjo infrastrukture za podatkovne zbirke in digitalna orodja, ki bodo služila podpori raziskavam, sodelovanju z industrijo in razvoju odprte znanosti. UM postopno uvaja brezpapirno poslovanje kot del širše digitalne preobrazbe. Ključni poudarek je na optimizaciji administrativnih postopkov, zmanjševanju rabe papirja ter uporabi elektronskih dokumentnih sistemov in digitalnih podpisov. S tem univerza prispeva k trajnostnemu upravljanju virov, povečuje učinkovitost in transparentnost poslovanja ter ustvarja temelje za sodobno, okoljsko odgovorno organizacijsko kulturo. Brezpapirno poslovanje je tudi podpora ciljem zelenega prehoda in digitalizacije visokošolskega prostora.

Ti rezultati niso le enkratni učinki projektov, temveč bodo dolgoročno vplivali na kakovost raziskovalnega dela, mednarodno vpetost ter prenos znanja v prakso. Univerza v Mariboru tako krepi svojo vlogo kot nosilka znanstvenega in inovacijskega razvoja – v službi družbe, gospodarstva in trajnostne prihodnosti.

Prenova 29 visokošolskih študijskih programov na Univerzi v Mariboru presega okvirje t. i. mehkih vsebin. Čeprav je osrednji poudarek na vsebinski transformaciji kurikulov – z vključevanjem trajnostnih, digitalnih in interdisciplinarnih vsebin – se že v fazi izvedbe kažejo tudi konkretni dolgoročni učinki, ki presegajo zgolj pedagoško dimenzijo.

Med najpomembnejšimi dolgoročnimi učinki velja izpostaviti:

• Ustvarjanje novega znanja in kompetenc, kar bo povečalo zaposljivost diplomantov ter spodbudilo nastajanje delovnih mest na področjih, kot so zeleni in digitalni prehod, informacijska in kibernetska varnost, trajnostno inženirstvo, pravna transformacija in podobno. Programi temeljijo na potrebah trga dela in vključujejo industrijske partnerje, zato se krepijo vezi z okoljem, kar lahko vodi do nastanka skupnih razvojno-raziskovalnih enot in internih izobraževalnih centrov v podjetjih. Pričakovati je tudi več povpraševanja po strokovnjakih, ki razumejo povezovanje akademskega in gospodarskega okolja.
• Ustanovitev centrov za vseživljenjsko učenje, ki bodo dolgoročno prispevali k razvoju regionalnega okolja, omogočali dodatna izobraževanja za trg dela in s tem posredno ustvarjali delovna mesta ter spodbujali inovacije. Z oblikovanjem centrov za vseživljenjsko učenje in razvojem mikrodokazil se uvajajo nove oblike vodenja izobraževalnih storitev. Tu nastaja prostor za projektne koordinatorje, svetovalce za karierni razvoj, evalvatorje kakovosti in administrativno podporo za prožne učne poti.
• Razvoj in kadrovska krepitev strokovnih timov – v okviru projektov je potekalo intenzivno usposabljanje pedagoškega kadra za sodobne oblike poučevanja, hkrati pa se razvijajo podlage za trajnejše sodelovanje z industrijo in prenos znanja. Prenova programov zahteva sistematično usposabljanje visokošolskih učiteljev za uporabo digitalnih orodij, hibridnega poučevanja in integracijo trajnostnih vsebin. Dolgoročno to vodi k ustvarjanju novih pedagoških profilov, kot so strokovnjaki za e-izobraževanje, razvijalci mikrodokazil in didaktični svetovalci za digitalni prehod.
• Digitalna in didaktična infrastruktura, kot so pametne učilnice, laboratoriji, simulacijska okolja in VR-orodja, ki bodo služila nadaljnjemu razvoju študijskih programov tudi po zaključku projekta. Z nadgradnjo digitalne infrastrukture se ustvarjajo pogoji za zaposlitev in dolgoročno delovanje IKT-strokovnjakov, skrbnikov sistemov in razvijalcev učnih vsebin.

Sodelovanje z lokalnim gospodarstvom in širšim regijskim okoljem je eden temeljnih stebrov projektov Univerze v Mariboru v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Sodelovanje z okoljem ni razumljeno le kot spremljajoča aktivnost, temveč kot ključni del trajnostnega vpliva projektov. Navajamo le nekaj pilotnih projektov, ki se izraziteje povezujejo z lokalno infrastrukturo:

• V okviru pilotnega projekta Bionika, pilotni organizacijski modeli strokovnega izobraževanja in sistemsko razmišljanje za digitalni, zeleni in trajnostni razvoj je Fakulteta za organizacijske vede (FOV)  vzpostavila široko mrežo sodelovanj z industrijskimi partnerji, razvila vrsto krajših izobraževanj in pilotnih mikrodokazil ter uvedla napredna digitalna orodja, kot sta virtualna resničnost in digitalni dvojčki, ki podpirajo prenos znanja v prakso.
• Projekt Zeleni prehod in turizem 5.0 – vzpostavitev učnega okolja za prihodnost turizma, ki ga izvaja Fakulteta za turizem (FT), je tesno povezan z lokalnimi turističnimi organizacijami, kjer potekajo pilotna izobraževanja z uporabo umetne inteligence, VR/AR tehnologij, zelene gastronomije in praks revitalizacije podeželja.
• Fakulteta za strojništvo (FS) se s projektom Vpeljava podpornega okolja za vseživljenjsko učenje za trajnostno inženirstvo (Green2Eng) neposredno povezuje z industrijo, saj izvaja številna izobraževanja s področja industrijske robotike, trajnostnega inženirstva in digitalnih simulacij ter vzpostavlja hibridna učna okolja.
• V okviru projekta Digitalne tehnologije v visokošolskem izobraževanju za zeleno prihodnost je Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) razvila specializirane učne enote na področjih umetne inteligence, podatkovne znanosti in kibernetske varnosti ter vzpostavila podporno infrastrukturo za sodelovanje z gospodarstvom.
• Fakulteta za varnostne vede (FVV) v projektu Zelen in odporen prehod za varno in uspešno družbo razvija vsebine, povezane z varnostjo v kontekstu zelenega in digitalnega prehoda, sodeluje z varnostnimi strukturami in ustanovila je Kompetenčni center za kibernetsko in informacijsko varnost.
• V projektu Trajnostna gradnja in krožno gospodarstvo – nova paradigma gradbeništva Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA) sodeluje z lokalnimi podjetji pri razvoju učnih enot o večetažni leseni gradnji, krožnem gospodarstvu in digitalni fabrikaciji.
• Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) z izvajanjem projekta Zelene kompetence za trajnostno kmetijstvo in biogospodarstvo razvija izobraževanja na področju ekološke pridelave, upravljanja z viri in turizma v sodelovanju z lokalnimi kmetijami in podjetji.
• Karierni center UM v projektu Enotna vstopna točka za delodajalce in inovativne oblike sodelovanja s študenti upravlja platformo Karierni:UM, v katero je vključeno več kot 75 podjetij in 445 študentov, ter orodje ŠI:UM, s katerim so v letu 2024 izvedli 20 študentskih izzivov v sodelovanju z delodajalci.
• V projektu Zelena kemija in kemijsko inženirstvo za prehod v Družbo 5.0 je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT)  razvila učne enote v sodelovanju z industrijo, vključno z implementacijo VR-laboratorija ter pripravo več modulov za krajša izobraževanja za podelitev mikrodokazila.
• Fakulteta za logistiko (FL) je v okviru projekta Vzpostavitev okolja za izobraževanje zelene in digitalne logistike ter oskrbovalnih verig izvedla številne delavnice, dosegla več kot tisoč udeležencev ter razvila odprto spletno platformo in publikacije.
• Projekt Most med akademskim znanjem ter zeleno digitalno poslovno prakso na Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) vključuje prenovo trinajstih učnih enot, pripravo VR-gradiv ter vzpostavitev naprednih predavalnic, kot sta DataScienceHUB in InnoLAB.
• Fakulteta za energetiko (FE) v projektu Pregled in posodobitev ključnih učnih vsebin, znanj, spretnosti in pričakovanih učnih izidov za trajnostni zeleni prehod izvaja posodobitve predmetnikov, razvija krajša izobraževanja za podelitev mikrodokazil in sodeluje z deležniki na področju obnovljivih virov energije.
• Projekt Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc Fakultete za naravoslovje in matematiko (FNM) se osredotoča na energetsko pismenost, digitalne kompetence in vključevanje naravoslovnih znanj v kontekst trajnosti, s podporo delavnic in analize programov.
• Pedagoška fakulteta (PEF) znotraj projekta Trajnostna pedagogika in digitalna didaktika razvija nove didaktične pristope in sodeluje z izobraževalnimi zavodi za krepitev dostopnosti in vključevanja.
• Filozofska fakulteta (FF) v okviru projekta ZELEN.KOM – Zelena komunikacija in podnebno opismenjevanje v sodelovanju s FNM razvija učne enote o podnebni komunikaciji, vzpostavlja partnerstva z NVO-ji in šolami ter krepi vlogo humanistike pri trajnostnem prehodu.
• Medicinska fakulteta (MF) pa s projektom Zelena in digitalna biomedicinska znanja za interdisciplinarno medfakultetno do-izobraževanje študentov ter zaposlenih v biotehnoloških/biomedicinskih podjetjih ali zdravstvu, z namenom učinkovitejšega vključevanja v trg dela razvija krajša izobraževanja na področju biomedicine in sodeluje z zdravstvenim sektorjem ter podjetji za razvoj znanj in mikrodokazil, ki naslavljajo potrebe zdravstva prihodnosti.

• Prenova 29 visokošolskih študijskih programov, ki vključuje zelene in digitalne vsebine ter nove pedagoške pristope.
• Vzpostavitev Centra za vseživljenjsko učenje UM, ki omogoča razvoj in izvajanje krajših, modularnih oblik izobraževanja, usmerjenih v pridobivanje mikrodokazil, s čimer univerza odgovarja na potrebe zaposlenih, brezposelnih in delodajalcev. Center za vseživljenjsko učenje UM je bil ustanovljen kot osrednja podporna enota za razvoj, koordinacijo in promocijo krajših oblik izobraževanj, zlasti v kontekstu digitalnega in zelenega prehoda. Deluje v tesnem sodelovanju s članicami univerze, Kariernim centrom, strateškim svetom za VŽU, panožnimi partnerji in zunanjimi deležniki.
• Vzpostavitev učnih okolij, opremljenih z napredno tehnologijo, kot so podaljšane učilnice, IKT-laboratoriji in orodja za hibridno poučevanje, kar omogoča dolgoročen razvoj inovativnih oblik izobraževanja.

Veseli nas, da so pilotni projekti v okviru NOO omogočili univerzi ustvariti prostor za razvoj številnih inovativnih rešitev, ki pogosto ostanejo prezrte, a imajo velik vpliv – tako na kakovost izobraževanja kot na njegovo širšo vpetost v družbo. Prepričani smo, da bodo učinki projektov dolgoročno vidni v znanju naših diplomantov, v razvoju regije ter v širši družbeni zrelosti, ki jo soustvarjamo skupaj.