​​ Danes je potekala izredna seja Rektorske konference Republike Slovenije, na kateri so rektorji slovenskih univerz razpravljali o problematiki izvajanja pedagoškega procesa v času ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.   Čeprav smo na slovenskih univerzah prila...

​​

Danes je potekala izredna seja Rektorske konference Republike Slovenije, na kateri so rektorji slovenskih univerz razpravljali o problematiki izvajanja pedagoškega procesa v času ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.

Čeprav smo na slovenskih univerzah prilagodili izvedbo oblik ter načinov poučevanja in učenja ter preverjanja in ocenjevanja znanja, ugotavljamo, da največjo težavo predstavljajo neizvedene kontaktne ure, ki zahtevajo prisotnost študentk in študentov v prostorih visokošolskih (in drugih delovnih) zavodov (znanstvenoraziskovalno delo, laboratorijske, vaje, terenske vaje, hospitacije in nastopi, pedagoška praksa, praktično usposabljanje itd.), ter izvedba pisnih izpitov, ki jih ne morejo nadomestiti prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja in za katere je nujna prisotnost študentk in študentov v prostorih visokošolskih zavodov. Opozarjamo, da nekatere študentke in študenti ob nespremenjenem načinu dela ne bodo mogli izpolniti vseh obveznosti, posledično ne bodo mogli pristopiti k preverjanju in ocenjevanju znanja.

Rektorji slovenskih univerz menimo, da mora Vlada RS nemudoma omogočiti vsaj:
–             izvedbo nujnega dela pedagoškega procesa v prostorih visokošolskih zavodov v obliki individualnega ali skupinskega (3–5 oseb) dela ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov MZ in NIJZ;
–             izvedbo individualnega znanstvenoraziskovalnega dela v prostorih visokošolskih zavodov ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov MZ in NIJZ, ki bo študentkam in študentom študijskih programov prve in druge stopnje ter doktorskim študentkam in študentom omogočalo dokončanje njihovih zaključnih del.

Na slovenskih univerzah že ves čas epidemije iščemo in ponujamo rešitve, s katerimi bi vsem deležnikom v visokem šolstvu omogočili nemoteno delo na način, ki ne bi ogrožal njihovega zdravja, ob predpostavki, da študentke in študenti kljub izrednim razmeram, s katerimi se srečujemo v Republik Sloveniji od meseca marca 2020 dalje, dobijo potrebno znanje ter si pridobijo kompetence v okviru študijskih programov, ki so jih izbrali ob vpisu na slovenske univerze. Usvajanje in oblikovanje znanja sta ključnega pomena tako za posameznika kot za družbo, zato je potrebno vzpostaviti konstruktiven dialog z odločevalci v državi, katere prihodnost bo krojilo znanje, ki mora biti ena najpomembnejših vrednot današnje družbe.​