Z objavo članka so prispevali k velikemu napredku pri razvoju nosilcev v tkivnem inženirstvu, saj so predstavili enostavno metodo zamreženja na vodni osnovi, ki jo je mogoče uporabiti za vse materiale na osnovi polisaharidov in tako razviti celicam prijazne nosilce z uravnavanjem lastnosti, tako da najbolj posnemajo izvorno tkivo.

V članku z naslovom Organic Acid Crosslinked 3D Printed Cellulose Nanocomposite Bioscaffolds With Controlled Porosity, Mechanical Strength and Biocompatibility so predstavljeni kemično zamreženi, porozni, tridimenzionalni (3D) nosilci, pripravljeni iz črnila, ki je sestavljen iz nanofibrilirane celuloze, karboksimetil celuloze in citronske kisline, za katerega je značilno močno strižno redčenje in primerna natiskljivost.

Nosilci so bili izdelani s kombiniranjem tehnik neposrednega 3D tiskanja s črnilom, sušenja z zamrzovanjem in z dehidrotermalno toplotno obdelavo (DHT). Zadnji korak z DHT je povzročil, da je  citronska kislina reagirala s celulozama in  tako nosilec tudi zamrežila. Citronska kislina je bila izbrana kot nestrupeno in ekološko sprejemljivo kemično sredstvo za zamreženje.

V članku so pokazali, kako je mogoče nadzorovati stopnjo zamreženja s spreminjanjem koncentracije citronske kisline (2,5 – 10,0 ut. %), in tako prilagoditi poroznost, nabrekanje, mehanske lastnosti ter dimenzijski ali strukturni razpad nosilcev v suhem in mokrem stanju. Z najnižjo koncentracijo citronske kisline so bili pripraviljeni nosilci z največjo poroznostjo (86 %) in povezanimi porami (100-450 µm). Poroznost nosilcev se je znatno zmanjšala pri višjih koncentracijah citronske kisline in z daljšim časom nabrekanja. Tlačna trdnost, elastični modul in povrnitev oblike zamreženih nosilcev so se z naraščajočo koncentracijo zamreževalca povečali. Pripravljeni zamreženi nosilci so pri poskusih z osteoblasti, pridobljenimi iz človeškega kostnega tkiva, spodbudili gručasto celično adhezijo in niso imeli citotoksičnih učinkov.