Pri Univerzitetni založbi v decembru izšlo 13 novih publikacij
Univerzitetna založba Univerze v Mariboru založila 96 monografij v letu 2023.
Izdajatelj: Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Tematika učbenika je razdeljena na štiri glavne sklope, ki obsegajo uvodne razlage, predhodna proučevanja pogojev gradnje, načrtovanje ureditve gradbišča in projekt organizacije gradbišča. V uvodnem poglavju so opredeljeni pojem gradnje, razlogi za organizacijo gradnje, namen in cilj ter pristop k izvedbi te dejavnosti. Poglavje o predhodnih proučevanjih pogojev gradnje obravnava pogodbena razmerja, projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje, lokalne pogoje, gradbene kalkulacije, tehnološki proces, operativne plane, proizvodne dejavnike in razmere na terenu. Sklop o načrtovanju ureditve gradbišča naslavlja pripadajoče območje, prometnice in poti, žerjave, prostore za delavce, delovna sredstva in predmete, elektrifikacijo, osvetlitev, vodooskrbo in odvodnjavanje ter ravnanje s komunalno odpadno vodo. Zadnji razdelek o projektu organizacije gradbišča pojasnjuje spremljajoči načrt, predračun pripravljalnih in pospravljalnih del, operativne plane izvedbe ter varnostne in protipožarne ukrepe.
Izdajatelj: Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Pri predmetu Analitična mehanika obravnavamo številne probleme iz mehanike, predvsem dinamike, na bolj matematično sistematičen način, kot je navada pri običajnih fizikalnih nalogah, npr. v zvezi z drugim Newtonovim zakonom. S tem lahko vključimo tudi kompleksnejše geometrije pri gibanju teles. Ključni del analitične mehanike je vpeljava generaliziranih koordinat kot neodvisnih spremenljivk gibanja, s katerimi izrazimo Lagrangeevo funkcijo ali pa Hamiltonian. Nazadnje moramo rešiti ustrezne diferencialne enačbe, da najdemo časovno odvisnost generaliziranih koordinat. Gravitacija in nihanje sta značilni področji, kjer koristno uporabimo matematični formalizem analitične mehanike.
Izdajatelj: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Navodila za laboratorijske vaje pri predmetu Anorganska kemija za 1. letnik študijskega programa druge stopnje Kemija, ki se izvaja na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.
Izdajatelj: Filozofska fakulteta
Dravsko polje je do sredine 20. stoletja veljalo za tipično obpanonsko podeželsko pokrajino, ki so ji glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti. S procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, se je značaj regije začel spreminjati in zaradi tega Dravsko polje danes predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Območje gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. V bližini vsakega od teh je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo velika. Polje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. V zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, dejanski razvoj na Dravskem polju pa je v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin. V monografiji Dravsko polje je 13 avtorjev v 12 poglavjih poskušalo osvetliti nekatere aktualne probleme in procese v regiji, ki so jo v zadnjih desetletjih zaznamovale velike spremembe in preobrazba ne le naravnih, pač pa tudi socioekonomskih prvin, ob čemer so posvetili pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.
Izdajatelj: Fakulteta za organizacijske vede
36. mednarodna Blejska eKonferenca: Digitalna ekonomija in družba: Vloga digitalnih inovacij v času nestabilnosti: 25. – 28. junij 2023, Bled, Slovenija, zbornik konference. Druga izdaja. Blejska eKonferenca, ki jo organizira Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, že od leta 1988 sooblikuje razvoj elektronskega, danes digitalnega poslovanja in digitalne družbe. Tema 36. konference je »Digitalna ekonomija in družba: Vloga digitalnih inovacij v času nestabilnosti«. V času nestabilnosti, ki vključuje politične, gospodarske, zdravstvene in okoljske izzive ter izzive pomanjkanja virov na eni strani ter hitre in prebojne tehnološke inovacije na drugi strani, je ključnega pomena zagotoviti, da digitalne inovacije še naprej vodijo do pravih in trajnostnih rešitev, ki so prilagojene potrebam vseh ljudi, organizacij in celotne družbe. Zelo pomembno je, da ne pozabimo na zaščito našega planeta, vključno z živalstvom in rastlinstvom. Ta prizadevanja vključujejo sprejetje ustreznih regulativnih okvirov, spodbujanje digitalne pismenosti in razvoja digitalnih kompetenc, spodbujanje vključujočega dostopa do digitalnih tehnologij ter obravnavanje etičnih, družbenih in okoljskih vplivov digitalne preobrazbe. Prispevki v zborniku konference obravnavajo digitalno preobrazbo organizacij, umetno inteligenco in podatkovno znanost, sisteme za podporo odločanju o poslovnih in družbenih izzivih, nove, digitalne in podatkovno vodene poslovne modele, digitalnega potrošnika, digitalno izobraževanje, digitalno zdravstvo, digitalno etiko, prestrukturirano delo ter rešitve za pametna in trajnostna mesta. Še naprej zagotavljamo odprt forum za akademske kroge, vključno s študenti, industrijo in oblikovalci politik, kjer lahko vsak prispeva k ustvarjanju boljšega sveta.
Izdajatelj: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Brošura predstavlja predstavitev študija na FKTT UM, predstavlja vizijo in poslanstvo fakultete, možnosti nadaljevanja študija in opravljanja poklica ter predstavitev predmetnikov na vseh stopnjah in smereh študija.
Izdajatelj: Pravna fakulteta
Bliskovit razvoj digitalizacije vpliva na vsa področja našega življenja. Na ravni EU se v zadnjih letih že odvija široka etična in pravna razprava o umetni inteligenci, robotiki stvari, močnih komunikacijskih omrežjih in primernem regulativnem okvirju, ki mora spoštovati tudi temeljne pravice. O tem so leta 2020 v sklopu Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) raziskovali na Pravni fakulteti UM skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru, in sicer Pravne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Filozofske fakultete. Namen projekta in pričujoče monografije je ozaveščati vse družbene deležnike o vplivu digitalizacije na družbena razmerja in pripraviti podlago za smernice za bodoče urejanje digitalizacije.
Izdajatelj: Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Publikacija predstavlja pregled dosežkov fakultete v študijskem letu 2022/23, na krat-ko predstavlja vse študijske programe in aktivnosti, ki so se izvajale na programih gradbeništva, gospodarskega inženirstva, prometnega inženirstva in arhitekture. Predstavljeno je tudi delo na področju publicistike, projektno delo, ekskurzije, delavnice, razstave, delo študentskega sveta in alumni kluba FGPA, kakor tudi gostovanja v tujini ter delo komisij in strokovnih služb UM FGPA. Zbrana so tudi vsa diplomska, magistrska in doktorska dela študijskega leta 2022/23.
Izdajatelj: Fakulteta za logistiko
17. Mednarodna konferenca logistika v kmetijstvu 2023: Konferenčni zbornik. 17. mednarodno konferenco Logistika v kmetijstvu organizirajo Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru, Občina Sevnica, Zadružna zveza Slovenije in Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu. Letošnja osrednja tema je ‘Podnebne spremembe logistike v kmetijstvu’. Konferenca je postala tradicionalna in posveča pozornost na različne poglede na logistiko v povezavi s kmetijstvom.
Izdajatelj: Filozofska fakulteta
Prispevki k nemški in slovenski frazeologiji in paremiologiji – Elektronska izdaja. Monografija obsega dvanajst študij o izbranih vidikih nemške in slovenske frazeologije, ki se nanašajo na avtoričine novejše frazeološke raziskave. Izbor temelji na različnih raziskovalnih perspektivah in ustreznih metodoloških pristopih k nemškemu in slovenskemu frazeološkemu izrazju. V prvem razdelku so predstavljeni izbrani sistemski vidiki pregovorov; v drugem študije o slovarski obravnavi frazeologije ter vprašanjih, ki se pojavljajo pri prevajanju; v tretjem premisleki o primerni obravnavi frazeologije pri jezikovnem učenju in poučevanju. Obravnavani vidiki frazeologije in paremiologije so s primerjavo nemškega in slovenskega jezika zanimivi za slovenske in nemške bralce. Izhodiščni znanstveni jezik je nemščina, slovenščina pa je primerjalni jezik. Tako medjezikovno raziskovanje je zgodovinsko uveljavljeno in sodobno utemeljeno ‒ gre za nekoč pomemben kulturnozgodovinski in jezikovni vpliv nemščine na slovenščino ter za nerazumljivo dejstvo, da nemščina na Slovenskem izgublja položaj pomembnega tujega jezika. Delo je zanimivo za teoretično jezikoslovje in praktično jezikovno udejstvovanje.
Izdajatelj: Filozofska fakulteta
Jezik in slog v delih Alme M. Karlin – Elektronska izdaja. Pred 130 leti se je v Celju rodila Alma Maksimiliana Karlin (1889–1950), po-membna svetovna popotnica in zelo brana ter priljubljena slovenska pisateljica, pesnica in publicistka, ki je svoja dela objavljala v nemškem jeziku. Prispevki v monografiji analizirajo in prikazujejo jezikovne in slogovne značilnosti ter posebnosti literarnega ustvarjanja Alme M. Karlin. Razprave so razvrščene v tri vsebinske razdelke glede na teoretska, metodološka in empirična izhodišča. Besedila v prvem delu monografije nakazujejo različne pristope k preučevanju literarno-estetskih posebnosti. Dejan Kos (Maribor) ponazarja, kako besedila Alme M. Karlin zaznamuje empatična težnja po preseganju meja lastnega sveta s pomočjo estetike in duhovnosti. Razprava Sylvie Bräsel (Erfurt) teme-lji na pregledu izbranih besedil z vzhodnoazijsko tematiko. Prikazano je, da Karlinova s pisanjem posreduje védenje o svetu, razvedrilno prikazuje tuje, eksotično in pri tem sistematično ter ciljno gradi svojo samopodobo. Alenka Jensterle-Doležal (Praga) predstavlja roman Svetlikanje v mraku in prikaže načine, kako so v romanu oblikovane ženske vloge in identitete. Analiza pripovednega sloga, samosvoje metaforike in groteskno-nenavadnih primer kaže, da Karlinova kritično ocenjuje življenjsko okolje ženske v patriarhalni družbi, obenem pa zagovarja tedanje rasistične predsodke. Melanija Larisa Fabčič (Maribor) razpravlja o njeni literarnosti pisateljičine avtobiografije, ki je povezana z ubesedovanjem emocij. Prispevek dokazuje, da logično‑semantično sklepanje bralcev omogoča njihovo prepoznavanje tudi takrat, ko površinska podoba besedila izrecnih poimenovanj emocij ne izkazuje. Prispevki v drugem delu monografije prikazujejo različne pristope, s katerimi lahko jezikoslovno proučujemo literarna besedila. Vida Jesenšek (Maribor) pregledno predstavi kompleksnost in raznolikost besedilnega sloga. Če ga analiziramo z jezikoslovnih, pragmatičnih in spoznavnih vidikov in ga razume-vamo v relacionalnem smislu, lahko razumemo povezave in soodvisnosti med splošnimi načeli besedilnega oblikovanja, posebnimi slogovnimi »sredstvi« in vsebinskimi besedilnimi značilnostmi. Inge Pohl (Schwieberdingen) podaja prvi celoviti jezikoslovni opis dela Windlichter des Todes. Izpostavi funkcij-skost pripovedne perspektive in pripovednostrukturno realizacijo tematike. K temeljnim značilnostim večine literarnih besedil Alme M. Karlin sodijo načini ubesedovanja čustev in njihovo vzbujanje pri bralcih. Hana Bergerová (Ústí nad Labem) obravnava dve geobiografski besedili s toposom ‘Južno morje’ in dokazuje, da Karlinova dosega čustvenost na različne načine. Odvisno od funkcije besedila in želenih učinkov pri bralcih se odloča za eksplicitne in implicitne oblike ubesedovanja čustev, pri tem pa izrablja različne ravnine oz. sestavine jezikovnega sistema. Razprave v tretjem delu monografije preučujejo ustvarjalno rabo jezika pri Almi M. Karlin. Bralec opazi jezikovno ustvarjalnost, ko posamezna jezi-kovna sredstva ali načine ubesedovanja občuti in dojema kot nenavadne, nepričakovane, odstopajoče od običajnega. Urška Valenčič Arh (Ljubljana) proučuje rabo frazeoloških izrazov v delu Der blaue Mond in jo primerja s slovenskim prevodom. Zanima jo sporočanjska in umetniška ustreznost prevoda posameznih leksikalno-skladenjskih enot. Ugotavlja, da Karlinova frazeološke izraze skladno z besedilnimi funkcijami tudi smiselno prenavlja. Alja Lipavic Oštir (Maribor) raziskuje zemljepisna imena in uvodoma predstavi njihovo vlogo v besedilih. Zemljepisno lastno‑ in občoimenskost povezuje z besedilnimi lastnostmi oz. s pisateljičinimi sporočanjskimi namerami, oboje pa obravnava glede na postopke prevajanja, parafraziranja in metaforizacije, ki jih Karlinova v besedilu udejanja. Simona Štavbar (Maribor) domneva, da geobiografska besedila Alme M. Karlin vsebujejo vrednotenjske izjave in utr-jujejo družbene predsodke. Karlinova s številnimi evfemizmi in disfemizmi, s katerimi stvari, ljudi in dogodke »posredno« poimenuje, prikriva ali poudarja vrednostne sodbe. Koncepti/pojmovna polja ‘rasa’, ‘spol’, ‘prostitucija’ in ‘tabu’ so pri Karlinovi pogosto olepšani; pisateljica z njihovo različno rabo posredno ubeseduje tudi lastne vrednostne sodbe in nazore. Alma M. Karlin učinkovito izrablja besedotvorne možnosti nemškega jezika. Inge Pohl (Schwieberdingen) proučuje ustvarjalno rabo priložnostnih tvorjenk (okazionalizme) v romanu Windlichter des Todes. Dokazano je, da so okazionalizmi funkcionalno po-membni ‒ na bralca učinkujejo (predvidoma) na poseben način (emocionali-zacija, dramatizacija, vzbujanje asociativnih povezav, jezikovna ekonomija), Almi M. Karlin pa omogočajo samopredstavitev, saj z njimi dokazuje, da izvrstno obvlada jezik. Monografija obravnava doslej neraziskana področja, ki so povezana z jezikov-no-slogovno podobo literarnih del Alme M. Karlin. Odpira nova pomembna raziskovalna vprašanja o jeziku in slogu Alme M. Karlin in spodbuja nadaljnji znanstveni razmislek.
Izdajatelj: Filozofska fakulteta
Germanistika v Mariboru: tradicija in perspektive – Elektronska izdaja. V letu 2015 je Oddelek za germanistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru praznoval 50-letnico delovanja. 16. aprila 2015 smo obletnico obeležili s praznično prireditvijo, na kateri so učitelji in študenti Oddelka ter vabljeni gostje predstavili raznolike poglede na germanistiko kot akademsko in znanstveno disciplino v sodobnem času in prostoru ter razmišljali o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti učenja in poučevanja nemščine kot tujega jezika. Ob slavnostni priložnosti smo poleg tega pripravili pregledno razstavo o zgodovini in tematski raznolikosti germanističnega raziskovanja na Univerzi v Mariboru in organizirali mednarodno poletno šolo za študente germanistike, ki je pod nazivom Alltag regional potekala med 29. junijem in 10. julijem 2015. Častitljivemu jubileju mariborske germanistike je posvečena tudi pričujoča monografija. Prinaša razmislek o germanistiki včeraj, danes in jutri, o teoriji in praksi univerzitetnih germanistik izven nemškega govornega prostora, vsebuje pa tudi znanstvene prispevke z različnih področij germanističnega jezikoslovja, germanistične literarne vede in didaktike nemščine kot tujega jezika. Avtorice in avtorji prispevkov so člani Oddelka za germanistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, študenti ter kolegice in kolegi iz tujine. Monografija je razdeljena na dva dela. Prvi del poleg kritično-analitičnega pogleda na bolonjsko prenovljene germanistične študijske programe in položaj germanistike v univerzitetnem izobraževanju in poučevanju vsebuje šest prispevkov, v katerih avtorji in avtorice govorijo o evropski tradiciji in prihodnjih perspektivah, poročajo o študentskih izkušnjah s študijem germanistike in razmišljajo o smislu, smotrih in vpetosti germanističnih študijskih programov v vsakokratno okolje. V drugem delu monografija prinaša znanstvene prispevke z različnih področij aktualnega germanističnega raziskovanja. Besedila so urejena po abecedi imen avtoric in avtorjev, obravnavajo slovaropisna, metodično-didaktična, stilistična, paremiološka, sociolingvistična, morfološka in besedotvorna vprašanja nemškega jezika, analitično predstavijo izbrana nemška literarna besedila in sedanjo visokošolsko politiko. Jubilejna monografija nudi vpogled v raznoliko in spremenljivo 50-letno zgodovino mariborske germanistike in priča o vsebinski širini sodobnega raziskovanja nemškega jezika in literature na Univerzi v Mariboru in drugod.
Izdajatelj: Univerzitetna knjižnica Maribor
Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor, znan tudi pod kratico MKC (em-ka-ce), predstavlja nepogrešljiv del zgodovine odraščanja več generacij mladih v Mariboru. Njegove korenine segajo v šestdeseta prejšnjega stoletja, ko je začel delovati Klub mladih na Orožnovi 2, v naslednjih dveh desetletjih so se v njem odvijale številne dejavnosti za mladino. Leta 1988 se je Klub mladih preimenoval v Klub MKC, leta 1993 pa je bil uradno ustanovljen javni zavod MKC Maribor. Pričujoča publikacija na kratek in pregleden način ob slikovnem materialu podaja bogato zgodovino tega javnega zavoda na področju mladinske kulture in politike. Ob predstavitvi raznolikih programov in projektov, ki obsegajo glasbeno, literarno ter multidisciplinarno umetniško ustvarjanje, galerijske in festivalske dejavnosti, podporo marginalnim družbenim skupinam in mladinski turizem, v njej najdemo še zgodovinske dokumente in medijske odmeve, vezane na delovanje zavoda, ter predstavitev založniške produkcije zavoda. Vse to priča o izjemno pomembni vlogi te institucije pri aktivnemu vključevanju mladih v mestno kulturno in družbeno življenje.
