Predsednik vlade RS obiskal FERI UM
V okviru vladnega obiska Podravske regije je predsednik vlade RS Janez Janša obiskal Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Po pogovoru z vodstvom fakultete ter univerze in predstavitvi izzivov, ki jih z raziskovalnim delom naslavlja fakulteta, si je ogleda...
V okviru vladnega obiska Podravske regije je predsednik vlade RS Janez Janša obiskal Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Po pogovoru z vodstvom fakultete ter univerze in predstavitvi izzivov, ki jih z raziskovalnim delom naslavlja fakulteta, si je ogledal še dva laboratorija fakultete, kjer so mu sodelavci predstavili najsodobnejše rezultate raziskovalnega dela.
Predsednika vlade sta sprejela prof. dr. Zdravko Kačič, rektor UM in prof. dr. Gorazd Štumberger, dekan UM FERI. Dejavnosti fakultete na področju digitalizacije in prehoda v zeleno gospodarstvo sta predstavila prof. dr. Aleš Holobar, predstojnik Inštituta za računalništvo UM FERI in doc. dr. Muhamed Turkanović, namestnik predstojnika Inštituta za informatiko UM FERI in član Strateškega sveta za digitalizacijo. V razpravi je rektor predstavil pomen platforme INNOVUM, dekan UM FERI, je poudaril pomen povezovanja raziskovalnih in študijskih področij fakultete, doc. dr. Boštjan Vlaovič, prodekan za izobraževalno dejavnost UM FERI, je izpostavil pomembnost večje prisotnosti vsebin s področja STEM v osnovnih in srednjih šolah, internacionalizacijo, še posebej redno vpisanih tujih študentov, ter finančne spodbude, ki so nujno potrebne, za zajezitev odhoda najbolj perspektivnega mladega kadra na začetku kariere iz akademskega okolja.
Sledil je še obisk dveh laboratorijev fakultete. V Laboratoriju za elektronske in informacijske sisteme, kjer je bil razvit prvi slovenski nanosatelit TRISAT, je predsednika Vlade RS sprejel vodja laboratorija in vodja projekta TRISAT, doc. dr. Iztok Kramberger, v Laboratoriju za optoelektrične in senzorske sisteme, kjer so pred nekaj leti razvili najmanjši senzor tlaka na svetu, pa vodja omenjenega laboratorija in predstojnik Inštituta za avtomatiko, prof. dr. Denis Đonlagić.
Predsednik vlade Janez Janša je na srečanju in ob predstavitvi projektov mariborske fakultete poudaril, da »Maribor vidimo kot generator razvoja«. Opozoril je tudi na to, da bo v prihodnjih letih na voljo veliko sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter izpostavil velike potenciale, ki jih potrebujemo za to, da bo digitalna preobrazba v prihodnjih letih uspešna. Prav tako je izrazil mnenje, da bi bilo treba v prihodnje razmišljati predvsem o tem, kaj narediti, da bi mladi ostajali doma.
Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič, se je zahvalil predsedniku Vlade RS za obisk na UM ter za vsa dosedanja prizadevanja za vlaganja v modernizacijo pedagoškega in še posebej raziskovalnega procesa. Predsedniku Vlade RS je predstavil prizadevanja UM za pridobitev sredstev za potrebne obnove infrastrukture članic UM iz skladov, namenjenih okrevanju po epidemiji in kohezijskih sredstev ter dodatne raziskovalne opreme za vsa področja. Izpostavil je, da Univerza v Mariboru naslavlja probleme družbe in trenutnega časa ter je pripravljena na pomembno vlogo pri razvoju celotne regije.
Dekan UM FERI, prof. dr. Gorazd Štumberger, je po obisku predsednika Vlade RS povedal, da je bil obisk uspešen, diskusija in pogovor pa ploden. »Naslovili smo najpomembnejše izzive s katerimi se srečujemo pri prenosu raziskav v okolje in digitalizaciji poslovanja. Predsednika vlade smo seznanili z uspešno izvedbo pedagoškega procesa v času epidemije in izzivi pri izvedbi izpitov. Predstavili smo prizadevanje fakultete za dvig zanimanja mladih za tehniške študije ter načrte razvoja fakultete, kjer si prizadevamo za najvišje mednarodno primerljive standarde.«
Prodekan za izobraževalne zadeve UM FERI, doc. dr. Boštjan Vlaovič, je dodal, da na UM FERI prepoznavajo pomen hitrega odzivanja na potrebe družbe in gospodarstva. Z neprestanim razvojem študijskih programov zagotavljajo njihovo aktualnost, a brez sistematičnega povečanja vlaganj v infrastrukturo, najsodobnejšo opremo in finančno podporo za razvoj novih modulov, je razvoj temeljnih študijskih programov počasnejši, kot bi si želeli in je prisoten v mednarodnem prostoru.
Avtor fotografij: Mitja Cvetko.
