Predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, častna pokroviteljica projekta Lažne novice in teorije zarote? Opolnomočimo (se za) znanost!:

»Živimo v svetu, kjer se dezinformacije in teorije zarote širijo z neverjetno hitrostjo in povzročajo vse večjo razklanost v družbi. Živimo v svetu prevlade osebnih mnenj nad dejstvi in podajanju splošnih ocen na zapletena vprašanja v družbi in svetu.  Živimo v svetu algoritmov in boja za pozornost ljudi.  V dobi, ko se prepogosto bolj zaupa vplivnežem kot znanstvenikom, psevdo-znanosti kot znanosti.

Vloga znanosti in izobraževanja pri spodbujanju kritičnega mišljenja in razumevanja sveta okoli nas je v takšnem svetu neizmerna. Znanstvena dognanja so danes dosegljiva širši družbi bolj kot kdajkoli prej v zgodovini. Posamezniki o naravi in družbi vemo več kot kdajkoli prej.

Pa vendarle del javnosti vse bolj privlačijo dezinformacije, teorije zarot in manipulacije o posameznikih, dogodkih in manjšinah. Zato je ključno, da promociji znanosti in spodbujanju kritičnega mišljenja damo večjo vidnost in vlogo v javnem prostoru.  Projekt »Lažne novice in teorije zarote? Opolnomočimo (se za) znanost« je pomemben projekt za Slovenijo. Pripomogel bo pri spodbujanju kritičnega mišljenja in dvigu znanstvene pismenosti. Slednja pa je naša najboljša obramba pred dezinformacijami.

Kot predsednica Slovenije se zavedam ključne vloge znanosti v sodobni družbi. In zavedam se, da se moramo na vseh ravneh družbe aktivno boriti proti zavajanju in za resnico. Proti dezinformacijam in sovražnemu govoru.

Zato s častnim pokroviteljstvom podpiram Projekt Lažne novice ali teorije zarote in želim, da bi imel v družbi velik odmev in veliko posnemovalcev.«

Prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru in vodja projekta oooZnanost!:

»Svetovni splet je res prinesel številne koristi, med njimi predvsem lažji dostop do informacij, a hkrati predstavlja nevarnost zaradi razširjenosti dezinformacij in teorij zarot. Ključnega pomena je, da kot družba izboljšamo znanstveno osveščenost in razvijemo sposobnost kritičnega razmišljanja. Lažne novice so izziv, kjer imajo prav univerze in znanstveniki pomembno vlogo. S svojim znanjem in odprtim dostopom do zanesljivih znanstvenih rezultatov lahko pomembno prispevajo k ozaveščanju javnosti in ji pomagajo razumeti in kritično presojati poplavo informacij, ki nas obdaja. Program projekta oooZnanost! družbi, zlasti pa mladim, omogoča, da se bolje seznanijo z znanostjo, odprto dostopnimi znanstvenimi viri ter poklicem raziskovalca. Spodbuja radovednost, znanstveno razmišljanje in povečuje privlačnost poklica raziskovalca ter predstavlja pomemben prispevek k ustvarjanju kritične in informirane družbe, ki zna prepoznati verodostojne informacije in se soočati z lažnimi novicami in teorijami zarot. Prispeva tudi k večji priljubljenosti poklica raziskovalca, ki ponuja široke možnosti za razvoj raznolikih karier v akademskem in neakademskem okolju.«

Ga. Miriam Možgan, svetovalka predsednice Republike Slovenije za zunanjo politiko:

 »Laži in govorice so stare,  kot je star človek. Domišljijo človeka so izmišljotine in govorice burile skozi vso zgodovino. Nov pospešek pa so dezinformacije in manipulacije dobile s pojavom družbenih omrežij, ko so tradicionalni mediji začeli izgubljati vlogo filtrov informacij. Ko so algoritmi začeli določati naše bralne izbire. Ko ekonomski modeli spletnih platform določajo domet določenih informacij. 

V zadnjem desetletju smo ob velikih političnih dogodkih, kot je bil Brexit, ameriške volitve leta 2016, vojna v Ukrajini in pandemija covida-19, doživeli nesluten razmah dezinformacij. Pandemijo covida-19 je spremljala info-pandemija. Ko so številni posamezniki začeli bolj verjeti samooklicanim strokovnjakom in dvomiti v uradno stroko, preverjena dejstva in posledično v cepiva. Odstotek državljanov Slovenije, ki je popolnoma zaupalo v cepiva, je bil tedaj najnižji v Evropski uniji. 

Pandemija covida-19 bi vsem nam morala odpreti oči. Da je treba več storiti za ozaveščanje javnosti o obstoju dezinformacij, ki spodbujajo dvom v uradno stroko in institucije. Spodbujajo dvom v stroko in znanost in krhajo zaupanje v institucije. Krhanje zaupanja v institucije in stroko pa je tista bolezen, ki se ji moramo kot družba upreti skupaj. S krepitvijo medijske pismenosti, boljšim ozaveščanjem, spodbujanjem branja in zavedanja, da je treba vsako, prav vsako stvar preveriti. Tudi resničnost tega zapisa. Zato pozdravljam projekt Lažne novice ali teorije zarote Univerze v Mariboru in si želim, da bi se tovrstni projekti kot pandemija razširili po slovenskem prostoru.«

Dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka, pristojna za informacijsko družbo in razvoj digitalnih rešitev Ministrstva za digitalno preobrazbo Republike Slovenije:

»V današnjem času so lažne novice in teorije zarote postale izziv, s katerim se mora soočiti celotna družba. Gre za zavajajoče informacije, ki ne samo da zmanjšujejo zaupanje v znanost, ampak tudi spodkopavajo temelje objektivne resnice. Ministrstvo za digitalno preobrazbo se zaveda pomena boja proti dezinformacijam, zato intenzivno deluje na področju razvoja digitalne in medijske pismenosti, s posebnim poudarkom na otrocih in mladih. Le s celovitim pristopom bomo lahko zagotovili boljše razumevanje in večjo odpornost družbe na lažne informacije.«

Prof. dr. Štefko Miklavič, prorektor za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem:

»Univerza na Primorskem (UP) z velikim veseljem in zadovoljstvom sodeluje v projektu »oooZnanost!«, saj projekt naslavlja nekatere najbolj  aktualne teme današnjega časa. UP že vrsto let daje pomemben poudarek državljanski znanosti, zato nas veseli, da bomo preko tega projekta naše aktivnosti na tem področju še okrepili. 

Promocija ter ozaveščanje splošne javnosti o pomenu poklica raziskovalca je ena od pomembnih nalog, ki jo imajo univerze (in druge raziskovalne organizacije). Zato je prav, da raziskovalne organizacije odprejo svoja vrata širši zainteresirani javnosti, ter na tak način predstavijo poklic in delo raziskovalca.

Problematika lažnih novic je še eno področje, na katerem lahko univerze z znanjem, ki ga premorejo, sodelujejo s širšo javnostjo. Svojo vlogo na tem področju vidimo predvsem kot prenašalci znanja, s pomočjo katerega se lahko širša javnost kritično opredeljuje do izjemne količine informacij (tudi lažnih), katerim smo vsakodnevno izpostavljeni.«

Izr. prof. dr. Sašo Jerše, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja projekta Humanistika, to si ti!:

 »Projekt Evropska noč raziskovalcev – Humanistika to si ti! se bo v letih 2024 in 2025 posvetil posebej aktualni temi našega časa, ki bo zagotovo še dolgo zaposlovala tako naše znanosti kakor sicer naše skupnosti, tj. umetni inteligenci (UI). Novo edicijo našega projekta smo tako naslovili s sloganom Človek, UI.

Umetna inteligenca je nova koordinata našega sveta, poleg starih koordinat, ki jih sestavljajo narava, človek in oblast. Od tega, kako bomo to novo koordinato umestili med stare, je odvisno življenje vseh nas, še več, je odvisno vse.«

Asist. dr. Nejc Plohl, asistent na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru:

 »Nedavni premiki na področju umetne inteligence omogočajo hitrejše produciranje lažnih novic z uporabo orodij, kot je Chat-GPT, hkrati pa odpirajo nekoč nepredstavljive možnosti manipulacije množic, na primer enostavno opremljanje dezinformacij z vizualno in zvočno podobo, kar povzema koncept globokih ponaredkov. Lažje oblikovanje dezinformacij in dejstvo, da te postajajo vse bolj prepričljive, lahko prispeva k ustvarjanju informacijskega prostora, v katerem vlada negotovost glede tega, kaj je res in kaj ne, v takšnih okoljih pa cvetijo teorije zarote in upada zaupanje v institucije, vključno z znanostjo.«