Spoštovani cenjeni gostje, dragi prijatelji Univerze v Mariboru, gospe in gospodje. Univerze so nastale kot prostor svobodnega mišljenja. Kot prostor, kjer znanje ni podrejeno trenutni koristi, temveč razumevanju sveta in odgovornosti do družbe.

Ta ideja ima svoje korenine v razsvetljenstvu obdobju, ki je v središče postavilo človekovo dostojanstvo, enakost pred zakonom, svobodo mišljenja in izražanja ter razum in znanost kot temeljna vodila družbenega napredka. V času, ko se te vrednote v Evropi in svetu znova zdijo samoumevne le na videz, je vloga univerze še toliko pomembnejša.

Rektorjev dan je dan, ko univerza spregovori sama o sebi, skozi ljudi, njihove dosežke in vrednote, ki jih zastopajo. Je trenutek hvaležnosti in priznanja, pa tudi trenutek razmisleka o tem, kakšno vlogo ima univerza v svetu, ki se hitro spreminja. Današnja priznanja niso le nagrade posameznikom ali skupinam. So izjava o tem, kaj Univerza v Mariboru razume kot odličnost.

Najprej odličnost v učenju. Študentke in študenti, ki danes prejemate Rektorjeve nagrade za najboljše študijske uspehe, izstopate po odnosu do znanja. Razsvetljenci so verjeli, da izobražen posameznik ni zgolj bolj usposobljen, temveč tudi bolj svoboden. Vaši dosežki potrjujejo, da učenje ni rutina, temveč proces oblikovanja samostojnega, kritičnega mišljenja.

Druga razsežnost odličnosti je ustvarjalnost v sodelovanju.

Perlachove nagrade in priznanja simbolizirajo duh razsvetljenskih salonov in akademij, prostorov dialoga, izmenjave idej in preseganja disciplin. Vaši raziskovalni, umetniški, strokovni in razvojni dosežki dokazujejo, da znanje napreduje tam, kjer obstaja odprtost za drugačnost.

Tretja razsežnost odličnosti je odgovornost do prakse. S priznanji in nagradami za strokovno delo univerza poudarja razsvetljensko prepričanje, da razum in znanost nista sama sebi namen, temveč orodje za izboljševanje skupnega življenja. Rektorjev dan pa nas opominja tudi na pomen vztrajnosti.

Priznanja za izjemne uspehe, dosežke in zasluge ter nagrade za vrhunske dosežke izpostavljajo delo, ki presega kratkoročne cilje in sledi dolgoročni odgovornosti do znanosti, umetnosti in izobraževanja, vrednotam, na katerih temelji tudi evropski akademski prostor. Posebno mesto ima tudi sodelovanje z okoljem.

Nagrada za sodelovanje z gospodarstvom in prenos znanja simbolizira univerzo, ki je odprta družbi, a hkrati zavezana neodvisnosti mišljenja. To ravnovesje je eno temeljnih načel evropskega modela javne univerze.

Spoštovane nagrajenke in nagrajenci,

Evropski projekt temelji na razsvetljenskih vrednotah: na razumu, znanosti, svobodi misli, spoštovanju človekovega dostojanstva in vladavini prava. Javne univerze so eden ključnih nosilcev teh vrednot, ne le kot izobraževalne ustanove, temveč kot moralni in intelektualni steber družbe. Voltaire, eden najglasnejših zagovornikov svobode mišljenja, je zapisal: »Ne strinjam se z vašim mnenjem, a do smrti bom branil vašo pravico, da ga izrazite.«

Ta misel je temelj akademske svobode in hkrati srž evropskega vrednotnega prostora. Akademska svoboda ni privilegij, temveč odgovornost vsakega izmed nas, do akademske skupnosti in do družbe, ki nam zaupa avtonomijo univerze. Uresničuje se v neomajni zvestobi resnici, razumu in etičnim načelom ter v dobrohotno kritičnem odnosu do lastnega delovanja in do družbe, ki ji služimo. Univerza ustvarja dodano vrednost za družbo takrat, ko ustvarja znanje, ki temelji na znanstveni metodi, svobodi raziskovanja in odgovornosti do skupnega dobrega. Zato potrebujemo ljudi in potrebujemo pogoje.

Projekt RIUM, v okviru katerega smo s skoraj 30 milijoni evrov vzpostavili vrhunsko raziskovalno infrastrukturo, je bil izraz zaupanja v znanost kot javno dobro in v univerzo kot njenega nosilca. A tehnologija sama ne zadošča. V času umetne inteligence, ki prevzema rutinske oblike intelektualnega dela, postajajo razumevanje, presoja, etični razmislek in sinteza znanja še pomembnejši. To so sposobnosti, ki jih ne more nadomestiti noben algoritem in prav njih mora razvijati javna univerza.

Javne univerze imajo zato posebno nalogo: varovati prostor razuma, znanosti in svobodnega mišljenja ter s tem prispevati k družbi, ki temelji na blaginji, pravičnosti in vključevanju vseh.

Zato je vloga javne univerze danes morda najpomembnejša doslej. V času, ko se znanje vse pogosteje obravnava kot tržno blago, javne univerze ohranjamo prostor neodvisnega mišljenja in vrednotnega razmisleka o tem, kakšno družbo želimo. Kot je zapisal znameniti nemški šolski reformator Wilhelm von Humboldt: »Univerza ni ustanovljena za to, da proizvaja korist, temveč da oblikuje duha.«

Spoštovani,

razsvetljenstvo nas uči, da napredek ni samoumeven in da znanje brez vrednot ne vodi nujno v boljšo družbo. Zato odgovornost za prihodnost ne leži le na univerzah, temveč na celotni družbi in še posebej na tistih, ki sprejemajo odločitve.

Če želimo družbo, ki temelji na razumu, znanosti, svobodi mišljenja in enakih možnostih, potem moramo kot skupnost zavestno varovati in krepiti javne univerze. Ne kot strošek, temveč kot strateško javno dobro. Ne kot servis parcialnih interesov, temveč kot prostor neodvisnega mišljenja, dolgoročnega razmisleka in odgovornosti do prihodnjih generacij.

Od politike to zahteva zaupanje v znanost, stabilno in predvidljivo podporo raziskovanju ter razumevanje, da se dodana vrednost znanja pogosto pokaže šele na dolgi rok. Od družbe pa zahteva spoštovanje argumenta, dejstva in strokovne presoje tudi takrat, ko niso udobni ali všečni.

Javne univerze ne morejo in ne smejo nadomestiti politike ali gospodarstva. Lahko pa in morajo ostati prostor, kjer se o prihodnosti razmišlja svobodno, odgovorno in v javnem interesu.

Današnja priznanja so zato tudi sporočilo: da imamo znanje, ljudi in vrednote. Zdaj pa je naloga vseh nas, da ustvarimo pogoje, v katerih bodo razum, znanost in svoboda mišljenja ostali temelj skupne prihodnosti.

Iskrene čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem ter hvala vsem, ki soustvarjate Univerzo v Mariboru kot prostor razsvetljenskega duha, evropskih vrednot in odgovornega znanja.

Hvala lepa.

Prof. dr. Zdravko Kačič, rektor