Na Filozofski fakulteti in Oddelku za prevodoslovje uspešno zaključena že 13. prevodoslovna konferenca in akademija TRANS 2026.

Na letošnji že tradicionalni konferenci in akademiji TRANS 2026, ki je v organizaciji Oddelka za prevodoslovje potekala na Filozofski fakulteti, je bilo v ospredju znanstvene in strokovne razprave vprašanje umetne inteligence in njenega vpliva na prevajalski poklic v luči mednarodnega sporazumevanja. Akademija je zasnovana kot preplet teorije in prakse, njen namen pa je spodbujanje zanimanja za prevajalski poklic, ki v zadnjem obdobju doživlja spremembe zaradi hitrega razvoja umetne inteligence. Kljub temu človek ostaja pomemben del prevajalskega postopka, saj zagotavlja kakovost in terminološko ustreznost prevedenega besedila.

Na prevodoslovnem tednu so sodelovali študentje Erasmus in CEEPUS programa, profesorji iz 13 držav ter prevajalci in terminološki strokovnjaki Generalnega direktorata za prevajanje in jasno izražanje pri Evropskem parlamentu. V času, ko umetna inteligenca, prevajalska spletna orodja in večjezične digitalne platforme kot nove oblike globalnega sporazumevanja pomembno vplivajo na oblikovanje javne podobe prevajalskega poklica, postaja razumevanje delovanja umetne inteligence še pomembnejše. Prav zato je bil letošnji prevodoslovni teden TRANS 2026 namenjen premisleku o vlogi umetne inteligence v sodobni družbi z ozirom na njene prednosti in pomanjkljivosti. Vodja mednarodne mreže in predsednica organizacijskega odbora TRANS prof. dr. Vlasta Kučiš je v otvoritvenem nagovoru konference in akademije poudarila: »Prevajalski poklic in njegova podoba v javnosti se danes pogosto soočata z napačnim mnenjem, da prevajalca lahko nadomesti tehnologija oziroma umetna inteligenca. Za udeležence TRANS 2026 je zato dragocena možnost in izkušnja, da lahko prevajajo s prevajalci Direktorata za prevajanje in jasno izražanje pri Evropskem parlamentu ter prisluhnejo njihovim nasvetom iz prakse, saj prevajalci DG TRAD s svojim delom bistveno prispevajo k sporazumevanju v evropskem javnem prostoru in se dnevno srečujejo z močjo in pastmi prevedene besede. Prevajanje pomeni okno v svet in človek kljub hitremu razvoju tehnologije in umetne inteligence ostaja ključni steber mednarodne in verodostojne komunikacije.«

Osrednji gostje letošnje prevodoslovne akademije in konference TRANS 2026 so bili prof. dr. Aleksandar Trklja z Univerze v Innsbrucku, predstojnik Oddelka za prevodoslovje na Univerzi Boğaziçi v Istanbulu prof. dr. Mehmet Şahin, vodja Centra za prenos znanja na Institutu Jožef Stefan mag. Mitja Jermol, prevodoslovec in jezikoslovec s Politehnične univerze v Temišvaru prof. dr. Daniel Dejica, generalni direktor Generalnega direktorata za prevajanje in jasno izražanje pri Evropskem parlamentu Valter Mavrič ter številni drugi predavatelji, ki so spregovorili o vlogi jezikovnih tehnologij in izzivih umetne inteligence v kontekstu medkulturnega posredovanja in prevajanja.

Program prevodoslovne akademije TRANS 2026 je dopolnila tudi predstavitev študentskega projekta PUŠ, ki ga je pripravila in vodila izr. prof. dr. Natalia Kaloh Vid, s projekcijo kratkega dokumentarnega filma HumanTrans: analiza pasti prevajanja z umetno inteligenco. Film so pripravili in posneli študenti Filozofske fakultete in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v sodelovanju z medijsko hišo Showtech, d. o. o.