Univerza v Ljubljani je v preteklih dneh že opozorila na številne sklepe in zakonske predloge Vlade RS ali poslancev za spremembe na področju visokega šolstva v Sloveniji, kot so razpis za podelitev koncesij zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje, predlog za spremembo zakona o visokem šolstvu, predlogi za spremembe financiranja visokega šolstva, namera o ustanovitvi javne univerze v Novem mestu ter že sprejeto financiranje iz javnih sredstev visoke šole Grm v Novem mestu.

Vlada RS je na seji 18. novembra 2021 sprejela razpis za podelitev koncesij zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje.

Opozarjamo, da je odločitev, ki jo je sprejela Vlada RS, v neskladju z njenim sklepom v marcu 2021, ki se nanaša na financiranje visokega šolstva. V tem sklepu je zapisano, da se javni razpis za podelitev koncesij v skladu s 47. členom ZViS izvede ‘za študijske programe, za katere je prepoznana družbena potreba in za katere javno visoko šolstvo ne zagotavlja dovolj vpisnih mest’. Da se koncesije podeljujejo na tistih področjih, ki so deficitarna in javne univerze ne morejo zadostiti potrebam trga, je seveda smiselno. A v konkretnem primeru razpisa za koncesije večinoma ni tako, saj imamo za več programov, ki so predmet koncesij, na javnih univerzah razpisanih dovolj razpisnih mest. Poleg tega, Vlada RS poudarja, da je ‘financiranje programov odvisno od učinkovitosti, preglednosti in realnih potrebah Slovenije’. Take analize ni bilo narejene oz. zanjo javni visokošolski zavodi ne vemo.

Vlada RS je v marčevskem sklepu prav tako zapisala, da se bo javnim visokošolskim zavodom na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št.: 75/16), rast financiranja povečala, vendar do tega do sedaj ni prišlo. Ugotavljamo, da se iz omenjenega sklepa vlade izvajajo le nekatere predlagane spremembe, in še te (podeljevanje koncesij) v nasprotju z odlokom.

Poudarjamo, da je visokošolski prostor treba obravnavati celovito, javne univerze pa imamo pri tem ključno vlogo, saj izobrazimo daleč največ različnih profilov diplomantk in diplomantov, z izvajanjem javne službe na področju izobraževanja pa tudi zagotavljamo splošno dostopnost kakovostnega in mednarodno primerljivega študija. Brez temeljitih analiz in široke javne razprave, v kateri bodo javne univerze pripoznane kot ključni deležniki v načrtovanju visokošolske politike, sta kakovost in razvoj visokošolskega prostora v Sloveniji ogrožena.

Prof. dr. Zdravko Kačič

Predsednik Rektorske konference Republike Slovenije in rektor Univerze v Mariboru

​Prof. dr. ​Klavdija Kutnar

rekto​rica Univerze na Primorskem

Prof. dr. Gregor Majdič

rektor Univerze v Ljubljani