“To nagrado razumem kot priznanje vsem, ki si s strokovnimi znanji oziroma z raziskovalnim delom prizadevamo prispevati k boljšim, bolj solidarnim, bolj vključujočim skupnostim. Kot priznanje, da smo znanstvenice in znanstveniki slišani tudi, ko sporočamo, da na različna družbena vprašanja nimamo enoznačnega odgovora, da pa vendarle imamo odgovore, ki pomagajo razumeti in bolje ravnati. Da ni mogoče s prstom pokazati na vzrok nekega konkretnega nasilnega dogodka, da pa lahko pojasnimo možne dejavnike, ki pomagajo pri preprečevanju in odzivanju. Da je izbira avtoritarnost ali permisivnost v odnosih z otroki in mladostniki lažna in popreproščena. Da se včasih v silni želji, da bi si nekaj pojasnili, zatekamo v prehitra poenostavljanja in stigmatizirajoče zaključke. Krasno se mi zdi, da so ta sporočila slišana, čeprav niso vedno udobna: niso na prvo žogo, ampak žogico velikokrat vračajo in vabijo k širšemu in globljemu razmisleku.”izr. prof. dr. Katja Košir