Razmere, v katerih smo se znašli, zahtevajo od nas vseh, od celotne družbe, da se prilagodimo in opustimo marsikatere navade.  Na Univerzi v Mariboru se zavedamo, da je situacija, ki smo ji izpostavljeni zaradi epidemije, za vse nas velik izziv in popolnoma nova okoliščina. Veliko posameznikov...

Razmere, v katerih smo se znašli, zahtevajo od nas vseh, od celotne družbe, da se prilagodimo in opustimo marsikatere navade. 

Na Univerzi v Mariboru se zavedamo, da je situacija, ki smo ji izpostavljeni zaradi epidemije, za vse nas velik izziv in popolnoma nova okoliščina. Veliko posameznikov se srečuje z različnimi stiskami in izjemno strensimi situacijami. Potrpežljivost, zaupanje in sočutje do sočloveka so vrline, ki so v sedanjem času še toliko bolj pomembne. Zavedati se moramo, da je zdravje, tako fizično kot psihično, naša največja dobrina.

Ker vsak pogovor dobro dene, se v slučaju stiske lahko obrnete na različne strokovnjake, ki so na razpolago za pogovor:

Na spletni strani NIJZ najdete telefonske številke in dosegljivost po zdravstvenih domovih ter dodatne vire pomoči v duševni stiski.

»Svetovalnica: Pogovori se s študentom psihologije« je delovna skupina pod okriljem Društva študentov psihologije Maribor. Svetovalnico sestavljajo študenti druge stopnje psihologije, ki želijo pomagati ostalim študentom in mladim. Nudijo brezplačne pogovore preko e-maila in v živo, ter se ukvarjajo s promocijo duševnega zdravja.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru s projektom psihološka svetovalnica nudi študentom profesionalno svetovanje. V času epidemije svetovanja potekajo preko platforme ZOOM.

Na spletni strani Slovenske krovne zveze za psihoterapijo so zbrane različne možnosti podpore tako za otroke in mladostnike kot za odrasle (podporni pogovori, psihološka podpora, urgentna psihiatrična stanja, pomoč v primeru nasilja, materialna pomoč).

Novonastale razmere so od nas nemudoma zahtevale številne prilagoditve, kar je spremljala tudi precejšnja količina stresa. Eden od pojavov, ki je bil v času pandemije vsesplošno prisoten, je tehnostres oz. digitalni stres.​ Pri tem ne gre za to, da bi bilo nekoga strah uporabljati novo tehnologijo ali da ima težave s prekomerno uporabo tehnologije, kar lahko vodi v zasvojenost. Gre namreč tudi za težave s prilagajanjem na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT).

 ​​