Decembra 2022 je v Narodnem domu Celju po dveh letih premora v živo potekala 8. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih, katere tema je bila povezanost in prepletenost varnosti v lokalnih skupnostih s cilji trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov.

Konferenco je organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru skupaj z Mestno občino Celje in ob podpori Policije. Namen konference je srečevanje predstavnikov institucij in posameznikov ter soočenja teoretičnih spoznanj s potrebami prakse.

Na začetku konference so v uvodnih nagovorih zbrane goste, avtorje prispevkov in udeležence pozdravili dr. Andrej Sotlar, dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, Boštjan Lindav, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije, dr. Branko Lobnikar, državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve, in dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru. Govorniki so poudarili pomen varnosti posameznika kot ene največjih vrednot demokratične družbe in temelja pravne države ter njeno povezanost s cilji trajnostnega razvoja OZN, ki v ospredje postavljajo spoštovanje človekovih pravic, pomembnost znanja in raziskovanja pri reševanju problemov v praksi, pomen varnosti v povezavi s policijskim delom, pomen vrednot, ki so se v zadnjem desetletju spremenile, pomembnost uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja za dobrobit človeka, pri čemer velja poudariti, da so revščina, lakota in kriminaliteta med seboj povezani, zato je prav, da se naslavlja oziroma rešuje vsak problem v njegovi kali in da se poišče vzrok, ki je do problema privedel, ter se ga odpravi.

Vodja programske skupine dr. Gorazd Meško je s svojim predavanjem Cilji trajnostnega razvoja in raziskovalno delo programske skupine varnost v lokalnih skupnostih otvoril osrednji del konference, kjer je 19 avtorjev predstavilo 13 prispevkov, razdeljenih v tri sekcije: Trajnostni razvoj in lokalna varnost, Zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih in Širše dimenzije trajnostnega razvoja in varnosti v lokalnih skupnostih. Profesor Meško je cilje trajnostnega razvoja OZN povezal z raziskovalnim delom Inštituta za varstvoslovje pri Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru po letu 2010, še posebej pa z raziskovalnimi cilji programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih (2015–2018 in 2019–2024). Poudaril je, da so trenutne mednarodne razmere lahko kritične za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v kateri koli lokalni skupnosti v Sloveniji in širši mednarodni skupnosti. Poleg članov programske skupine Varnost v lokalni skupnosti sta prispevek predstavila tudi predstavnik Mestne občine Celje in Policije, natančneje Policijske uprave Celje.

Vrh OZN je septembra 2015 na osnovi analize družbenih procesov na globalni ravni, ki so jo opravili v OZN, sprejel Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki združuje tri področja trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta med 17 ciljev trajnostnega razvoja. V ospredje so postavljeni odprava revščine ter preprečevanje podnebnih sprememb in nepravičnosti. Kljub globalni naravnanosti ciljev se promovira delovanje na lokalni ravni, saj imajo posledice neučinkovitosti politik in praks na globalni, kontinentalni, regionalni in nacionalni ravni posledice tudi za kakovost življenja ljudi v lokalnih okoljih. Zato v ospredje stopa pomembnost lokalnih politik, praks in (so)delovanja organizacij, organov in drugih deležnikov pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Temu je sledila in s prispevki avtorjev prikazala tudi 8. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih.

Konferenca se je zaključila s kratko razpravo, kjer so sodelovali Bojan Dobovšek, Aleš Bučar Ručman, Elvis A. Herbaj, Kaja Prislan in Robert Gorjanc, pogovor pa je povezovala moderatorka Katja Eman. Govorniki so podali svoje mnenje o tem, kaj so po njihovem ključne stvari letošnje konference, ki so pomembne za izboljšanje varnosti v lokalnih skupnostih. Podana stališča lahko združimo v naslednje točke:

1. Pomembnost rednega posodabljanja zakonodaje, kjer se je treba odzivati na odkrite pravne praznine in neurejena področja, ki jih prinašajo nove tehnologije;
2. Praktična uporabnost vpeljave novih tehnologij z vidika policijskega dela (v skupnosti) in pametnih mest ob pogoju spoštovanja človekovih pravic kot ustavne kategorije;
3. Pomembnost iskanja vzrokov za pojav sive ekonomije in korupcije ter implementacija sistemskih rešitev;
4. Usmerjenost razvoja identificiranih zaostalih območij, kar ovira razvoj in napredek ter dostopnost sodobnih tehnologij, kot je internet, za vse; in
5. Pomembnost medsebojnega sodelovanja med deležniki pri zagotavljanju varnosti v lokalnih skupnostih, pri čemer se upošteva tudi rezultate znanstvenoraziskovalnega dela in študij, še posebej pri odzivanju na novonastale varnostne probleme/izzive.

Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih je pokazala, da je medsebojno sodelovanje raziskovalcev s predstavniki iz prakse (npr. policija, občina idr.) vedno bolj povezano, kar vodi do usmerjenih študij in rezultatov, uporabnih za prakso. Slednje je zapisano tudi med cilji programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih, ki se s preučevanjem težav in varnostnih izzivov trudi podati predloge za izboljšanje zagotavljanja varnosti, učinkovitosti družbenega nadzorstva in policijske dejavnosti pri zagotavljanju varnosti v lokalni skupnosti. Glavna ugotovitev konference z vidika uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja je, da deležniki, odgovorni za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti, veliko ciljev uresničujejo v okviru svojega rednega dela kot svoje izvirne ali prenesene naloge, pri čemer pa so uspešni, saj Slovenija velja za izredno varno državo na vseh treh ravneh, državni, regionalni in lokalni. Nadalje je pomembno, da z vidika treh osnovnih stebrov Agende OZN, tj. ekonomskega, socialnega in okoljskega, opozorimo, da se z vsakršnim izboljšanjem kakovosti in standarda ljudi na vseh področjih življenja in dela redno zmanjšujejo konfliktne situacije in pojav kriminalitete v družbi. Zato vsak korak, vsak ukrep in vsako sodelovanje šteje, pa čeprav učinki niso vedno vidni takoj.