Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, ki ga leta 2026 obeležujemo že enajsto leto zapored, praznujemo dosežke vseh žensk in deklet v znanosti, ki že stoletja pomembno prispevajo k znanstveni skupnosti in s tem k izjemnemu napredku družbe. Dan je leta 2015 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

 

Letošnja tema Mednarodnega dne žensk in deklet v znanosti, Sinergija umetne inteligence, družboslovja, STEM in financ, poudarja, kako ključnega pomena je povezovanje različnih področij za ustvarjanje vključujoče prihodnosti. Umetna inteligenca prinaša izjemne priložnosti na področjih, kot so analiza podatkov, zdravstvo in podnebno modeliranje, vendar brez premišljenih ukrepov obstaja nevarnost, da ženske in dekleta ob tem napredku ostanejo prezrte. Združeni narodi zato opozarjajo na nujnost zmanjševanja vrzeli med spoloma – od zgodnjega spodbujanja deklet k znanosti do sistemske podpore ženskam na raziskovalnih poteh.

 

Po vsem svetu namreč še vedno izgubljamo dragocen potencial deklet, ki bi s svojim talentom in znanjem lahko spreminjale svet, a jim različne okoliščine preprečujejo vstop v znanost in tehnologijo ter s tem uresničitev njihovih potencialov. Predvsem na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (t. i. področja STEM – Science, Technology, Engineering, Mathematics) se že daljše obdobje pojavlja izrazita razlika v zastopanosti spolov. Po podatkih Združenih narodov je v svetovnem merilu med vsemi raziskovalci le približno tretjina žensk. Na področjih, ki v zadnjem obdobju doživljajo pomembne in vrhunske preboje, pa je delež žensk še manjši, zgolj petina.

Po podatkih Statističnega urada RS​ (odpiranje v novem zavihku) je v Sloveniji več kot 6.000 doktoric znanosti. Letno doktorira približno enako število žensk kot moških, vendar so plače doktoric znanosti v povprečju kar za 12 % nižje od plač moških z enako izobrazbo. Med raziskovalci v Sloveniji deluje približno tretjina žensk, kar državo uvršča v povprečje med državami EU.