BREZMEJNA TOČKA – Odprtje razstave Oddelka za likovno umetnost

Svoja dela bosta razstavljala red. prof. Samuel Grajfoner in asist. Alja Košar. Razstava bo na ogled do vključno 14. novembra 2025.

Alja Košar je vztrajna raziskovalka najosnovnejše risarske prvine: pike. Neizmerne možnosti točke, ki nastane, ko se z risalom dotaknemo slikovne površine, so mlado grafičarko pritegnile že v času študija. Oprla se je na teorijo Kandinskega, ki točko pojmuje kot introvertiran element; sama vase zaprta deluje statično, a je vendar izhodišče za linijo, ki se giblje. V tem svojstvu poteka risarsko in grafično raziskovanje Alje Košar. Začetne risbe je prenesla v tehniko globokega tiska (prevladujejo jedkanice), zgoščanje točk in črtic, povečevanje ali zmanjševanje njihovega števila pa ustvarjajo dinamiko kompozicije in prostorsko globino. Pred nekaj leti je v grafični odtis vnesla še barvo, in to ne na slikovno ploskev, pač pa neposredno v točke in linije, pri čemer jo zanima odnos med barvo in obliko. Aljine grafike so abstraktna dela, običajno naslovljena kar Brez naslova. Gledalcem je prepuščeno, ali jih bomo dojeli zgolj v območju brezpredmetnega; avtorica sama rada pove, da so odraz osebnih doživetij in njenega notranjega sveta. Kontemplativno motrenje lahko razpre neskončne pokrajine, ustvarjene iz najmanjšega, kar premore likovni svet: drobne pike.

Dr. Marjeta Ciglenečki, v katalogu TALUMETNOST

Samuel Grajfoner je s svojo dolgoletno predanostjo grafičnemu mediju in ustvarjalno doslednostjo vseskozi ohranjal kritičen razmislek do položaja grafike v kontekstu sodobne ustvarjalnosti in s svojim delom dokazoval njeno aktualnost in izrazno raznovrstnost. Razstava predstavlja grafike velikih formatov v tehnikah gravure in suhe igle. Na njih se zrcali umetnikovo razumevanje ustvarjalnega procesa, kot spontanega organskega razvoja priprave matrice materializiranega v odtisu na papirju ali prvič tudi v bronu. Grajfoner ne beleži in posreduje že znano in videno, ampak nas napeljuje, da upodobljenemu sledimo, se pred grafičnim listom premikamo in ga opazujemo toliko časa, da spregledamo skrite in manj znane podrobnosti njegovih mentalnih konfiguracij.

Božidar Zrinski, MGLC