V Univerzo v Mariboru se lahko poleg članic univerze vključijo tudi samostojni visokošolski in drugi zavodi kot pridružene članice pod pogoji, ki jih določa Statut UM, in sicer če ti opravljajo visokošolsko izobraževalno oz. raziskovalno dejavnost ali če je ta dejavnost potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti ali če s svojo dejavnostjo dopolnjujejo visokošolsko dejavnost univerze.

Univerzitetni klinični center Maribor je javni zdravstveni zavod, ki zagotavlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost v Mariboru in širši okolici. Univerzitetni klinični center Maribor že vrsto let tesno sodeluje z Univerzo v Mariboru, tako na področju izobraževalne, kot tudi na področju raziskovalne dejavnosti. Že od 80-ih let 20. stoletja dalje je imela predhodnica Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Splošna bolnišnica Maribor, status učne bolnišnice – sprva za Medicinsko fakulteto v Ljubljani, z ustanovitvijo Medicinske fakultete v Mariboru pa je postala v celoti klinična bolnišnica in učna baza za študente Medicinske fakultete, Fakultete za zdravstvene vede, pa tudi Srednje zdravstvene in kozmetične šole v Mariboru in drugih.

Univerzitetni klinični center Maribor opravlja dejavnost, ki je infrastrukturni pogoj za opravljanje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti Univerze v Mariboru, prav tako opravlja dejavnost, ki je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti in jo s svojo dejavnostjo omogoča. S svojo dejavnostjo dopolnjuje visokošolsko dejavnost univerze in članic univerze in z njimi v večji meri sodeluje, zlasti z Medicinsko Fakulteto, Fakulteto za zdravstvene vede in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Seje se je ob tej priložnosti udeležil tudi generalni direktor UKC, prof. dr. Vojko Flis, ki je poudaril: »Univerza v Mariboru in UKC sta tesno povezani tako na raziskovalnem kot pedagoškem področju. Prepričan sem, da bo to pridruženo članstvo prineslo še dodatne sinergije in oplemenitilo sodelovanje, ki je v mestu nujno in mu prinaša le pozitivne učinke.«

V nadaljevanju seje je Senat potrdil dokument Politika odprte znanosti Univerze v Mariboru (POZUM), ki ga je pripravil Oddelek za raziskovalno in umetniško dejavnost v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor. Dokument so pripravili na podlagi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti, upoštevali so tudi Načrt za prilagoditev delovanja Univerze v Mariboru po načelih odprte znanosti, pripravljen v okviru projekta SPOZNAJ, ter sledili določbam Statuta Univerze v Mariboru. Namen dokumenta je vzpostaviti celovito in krovno ureditev področja odprte znanosti na Univerzi v Mariboru.

Potrdili so tudi podpis sporazuma o sodelovanju z Univerzo v Sydneyju, Avstralija na predlog Fakultete za zdravstvene vede in tako tudi formalno podprli že aktivno sodelovanje s to mednarodno uveljavljeno univerzo. Senat se je seznanil tudi s poročiloma o izvedbi notranje programske evalvacije izbranih študijskih programov Filozofske fakultete in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

Senatorke in senatorji so v nadaljevanju potrdili poročila o delu Senata in njegovih stalnih komisij.

Ob koncu redne seje senata so potrdili še predloge za podelitev Perlachovih priznanj in nagrad za leto 2025 in doktorske teme, sprejeli spremembe študijskih programov, podali predhodna soglasja za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev ter izvolili nove redne profesorje UM.