Med prejemniki Zoisovih priznanj tudi dva raziskovalca Univerze v Mariboru
Danes, 14. oktobra 2025, so bili v Ljubljani razglašeni letošnji prejemnice in prejemniki najvišjih državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti (Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, priznanja ambasadorka oz. ambasador znanosti RS).

Med Zoisovimi nagrajenci letos dva raziskovalca Univerze v Mariboru: prof. dr. Andrej Rahten prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine in prof. dr. Urban Bren prejemnik Zoisovega priznanja pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij.
Prejemnice in prejemnike je razglasila predsednica Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti prof. dr. Nataša Vaupotič, o pomenu nagrad in priznanj pa je spregovoril tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Razglasitev je potekala danes, nagrade pa bodo podeljene na slovesni podelitvi, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, 9. novembra, na predvečer dneva znanosti, ki ga bomo v Sloveniji prvič praznovali 10. novembra.
Nagrajencema iskreno čestitamo in se veselimo obeležitve ob novem prazniku!

Prof. dr. Andrej Rahten je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom pomembno prispeval k boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine v zadnjih desetletjih habsburške monarhije in v postimperialni dobi. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine. Njegovo raziskovalno delo pomaga ohranjati zgodovinski spomin ter poglablja razumevanje prelomnih dogodkov in osebnosti, ki so v prvi polovici 20. stoletja zaznamovali slovenski prostor.

Prof. dr. Urban Bren z računalniškimi simulacijami raziskuje, kako različne kemikalije vplivajo na zdravje ljudi, in razvija nove, selektivnejše diagnostične metode. Prvi je pokazal, da kemijska reaktivnost snovi dobro napove, ali so te lahko rakotvorne. Ukvarja se tudi z iskanjem naravnih spojin, ki bi zavirale nastanek raka – dolgoročni cilj je razvoj prehranskih dopolnil, ki bi pomagala pri preprečevanju te bolezni. Preučuje še vpliv mikrovalovnega sevanja na možnost razvoja raka ali nevroloških bolezni. S sodobnimi računalniškimi orodji načrtuje tudi nove zdravilne učinkovine, kot so učinkovitejša protivirusna zdravila in varnejša protibolečinska sredstva.
Foto: Matjaž Tavčar za MVZI