Visoko šolstvo je okolje, v katerem se odvija globalna tekma za finančna sredstva, najboljše kadre in najboljše študente. Uvrstitev na mednarodne lestvice je v določeni meri tudi pokazatelj sposobnosti ustvarjanja novega znanja in talentov ne le za univerze, ampak tudi za državne institucije.

Univerze imajo pomemben vpliv na razvoj družbe in okolja, to je, da delujejo družbeno odgovorno. Temu so se prilagodile tudi mednarodne lestvice razvrščanja univerz, ki so eden izmed ocenjevalcev dogajanja na področju visokega šolstva in imajo določen vpliv na politične odločevalce, študente, starše, vlagatelje, lokalne skupnosti in medije.

Pomen mednarodnih lestvic razvrščanja univerz

Po nekaterih poročilih je na svetu več kot 31.000 visokošolskih institucij, kar pomeni, da so univerze, ki se uvrščajo med prvih 1.000 na svetu, med 3 % najuspešnejših. Kljub temu se je razširilo prepričanje, da so le univerze, ki se uvrščajo med prvih 50 ali 100, lahko označene za odlične. Lestvice veljajo za dejavnik, ki pospešuje konkurenco med univerzami, pogosto tudi na negativen način (s prevzemanjem najuspešnejših raziskovalcev in z drugimi oblikami ciljnega izboljšanja posameznih kazalnikov ocenjevanja).

Priljubljenost lestvic je v svetu velika tudi zato, ker so enostavne. Študenti, odločevalci in vlagatelji v znanost pogosto nimajo časa podrobneje preučevati dosežkov posameznih univerz, ampak si pogledajo njihove uvrstitve na lestvici. Iz te preprostosti izhaja tudi glavna kritika lestvic – izbor kazalnikov in njihova uvrstitev na lestvico lahko odražata prioritete avtorjev lestvice. Slabost lestvic je, da se osredotočajo na omejeno število vidikov univerzitetnega delovanja, za katere obstajajo mednarodno primerljivi podatki. Zato večina mednarodnih lestvic uporablja kazalnike, povezane s številom in kakovostjo znanstvenih objav in citatov.

Pregled mednarodnih lestvic razvrščanja univerz

Prvo svetovno lestvico univerz je objavil Center for World-Class Universities of Shanghai Jiao Tong University leta 2003 in do danes je nastalo več deset različnih mednarodnih lestvic (World University Rankings – WUR). Šanghajska lestvica (ARWU), Webometrics (WEBO) Ranking of World’s Universities, Times Higher Education (THE) World University Rankings in QS World University Rankings so štiri najstarejše in najvplivnejše mednarodne letvice razvrščanja univerz. Ocenjujejo predvsem uspešnost na področju znanstveno-raziskovalnega dela univerz in njihov ugled med akademskimi vrstniki, delodajalci in študenti. Obstaja šest področij za klasifikacijo kriterijev, s katerimi lestvice te razvrščajo univerze: izobraževanje, raziskovanje, mednarodna vpetost, sodelovanje z gospodarstvom, spletna vidnost in ugled.

Lestvice se razlikujejo glede na področja/kriterije, na katera se osredotočajo. Za THE in ARWU je najbolj pomembno področje »Raziskovanje«, na drugem mestu je »Izobraževanje«. WEBO se osredotoča na spletno vidnost, nato na »Raziskovanje«. QS daje največji poudarek ugledu univerze, ki se meri skozi vidik izobraževanja in raziskovanja. Tako sklepamo, da je področje raziskovanja najpomembnejše pri treh lestvicah (ARWU, THE in QS), na drugem mestu pa je področje izobraževanja. THE lestvica najbolj celovito obravnava vse kriterije. Glede na pomen posameznih kriterijev pa poseže tudi na področje »Ugleda«, saj je en kriterij na področjih »Izobraževanje« in »Raziskovanje« povezan z ugledom univerze. Razvidno je, da je največji poudarek pri razvrščanju univerz namenjen raziskovalni dejavnosti, z največjim poudarkom na citatih, saj je skupni delež tega področja več kot polovica deležev vseh šestih področij.

Seznam 2 % najbolj citiranih znanstvenikov

Univerza Stanford vsako leto objavi seznam 2 % najboljših znanstvenikov na svetu, ki sloni na temeljitih analizah znanstvene produkcije in vpliva posameznih raziskovalcev. Ta seznam je rezultat raziskave, ki jo vodi profesor John Ioannidis s sodelavci na Univerzi Stanford, in zajema znanstvenike iz različnih raziskovalnih področij. Lestvica, sestavljena na podlagi podatkov iz baze Scopus, je ključni kazalnik globalne akademske odličnosti in priznanje izjemnim dosežkom v znanosti.

Stanfordova lestvica uporablja različne kriterije za razvrščanje in ocenjevanje znanstvenikov, med katerimi so najpomembnejši:

• skupno število citatov – prikazuje, kolikokrat so bila njihova dela citirana v drugih znanstvenih člankih,
• indeks H (h-indeks) – meri tako produktivnost kot vpliv znanstvenih objav,
• indeks H po soavtorjih – prilagojen indeks H, ki upošteva število soavtorjev in njihov prispevek,
• prilagojeno število citatov – tehta citate glede na avtorjev prispevek pri posamezni objavi,
• vpliv na večletno obdobje – analiza vpliva raziskovalca skozi daljše časovno obdobje.

Seznam “najboljših 2 % znanstvenikov sveta” Stanfordove univerze je izjemen pokazatelj globalne raziskovalne odličnosti, saj vključuje vodilne raziskovalce, ki predstavljajo zgolj 2 % vseh znanstvenikov na svetu. Z uporabo standardiziranih podatkov, kot so citati, h-indeks in drugi navedeni kazalniki, ta seznam izpostavlja izjemne dosežke raziskovalcev, ki vplivajo na razvoj znanosti. Razvrstitev v 22 znanstvenih področij in 174 podpodročij potrjuje širok spekter strokovnosti, ki ga raziskovalci prispevajo na globalni ravni. Ta seznam ne le potrjuje vrhunske dosežke posameznikov, temveč tudi osvetljuje ključne prispevke k napredku znanstvene skupnosti v celoti.

Najvišje na tej lestvici, se uvrščajo tudi profesorji in sodelavci Univerze v Mariboru. Ponosni smo, da so med 0,3 % najvišje uvrščenimi znanstveniki uvrščeni kar trije profesorji Univerze v Mariboru, med 2 % najboljših znanstvenikov na svetu po Stanfordovem izboru pa se uvršča kar 24 profesorjev in sodelavcev Univerze v Mariboru.

Uvrstitev raziskovalcev Univerze v Mariboru med najboljše znanstvenike na svetu je izjemen dosežek, ki potrjuje našo zavezanost znanstveni odličnosti in prispeva k rasti ugleda naše univerze v globalnem akademskem prostoru. Ta priznanja ne samo da krepijo našo pozicijo na svetovnih lestvicah, temveč tudi spodbujajo mlade raziskovalce k doseganju vrhunskih rezultatov. Z nadaljnjim vlaganjem v raziskave, inovacije in globalna sodelovanja bomo še naprej utrjevali položaj Univerze v Mariboru kot odlične znanstvene institucije, kar bo prispevalo k njenemu napredku, večji prepoznavnosti in nadaljnji odličnosti na mednarodnem področju.