Z ureditvijo procesov notranjega upravljanja in spremljanja kakovosti študijskih programov na UM zagotavljamo sistem kakovosti na področju izobraževanja in poučevanja, vključno z učnim okoljem in relevantnimi povezavami z raziskovalnim delom.

Sistem kakovosti je zastavljen na način, da načrtovanje, izvedba, evalvacije in izvajanje akcijskih načrtov predstavljajo zaključeno zanko. Notranje programske evalvacije so neodvisne evalvacije študijskih programov, ki jih UM izvaja periodično, tako da je vsak študijski program evalviran najmanj enkrat v obdobju 5 let.

V okviru notranje programske evalvacije se neodvisno presodijo evalvirani študijski programi, njihovo izvajanje, doseganje postavljenih ciljev ter potreb študentov in družbe, hkrati pa taka evalvacija predstavlja pripravo fakultete na zunanje evalvacije, ki s tem pridobi zunanji/neodvisen pogled na doseganja postavljenih ciljev študijskega programa in testira učinkovitost svojega notranjega sistema kakovosti.

Strokovna služba Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze objavi razpis za člane evalvacijske komisije na spletni strani Univerze v Mariboru. Sodelavci Oddelka za razvoj in študentske zadeve Univerze v Mariboru vsakič z razpisom posebej seznanijo vse vključene v vzpostavljeno mrežo evalvatorjev študijskih programov ter k vpisu v mrežo dodatno povabijo visokošolske učitelje s sorodnih institucij z izvolitvijo na področju, s katerega so evalvirani študijski programi. Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze na podlagi opravljene diskusije, potrdi predlog izvajalcev notranje programske evalvacije in ga posreduje rektorju univerze, ki evalvacijsko komisijo imenuje. Fakulteta, ki evalvirane študijske programe izvaja, ima ob tem možnost, da se do predloga komisije opredeli oziroma argumentira morebitno neustreznost katerega izmed predlaganih članov.

V skladu s sklepi Komisije za izobraževanje in študij in Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze, ter upoštevajoč dokument »Procesi notranjega upravljanja in spremljanja kakovosti študijskih programov na Univerzi v Mariboru«, smo tekom prvega kroga notranjih programskih evalvacij pozvali fakultete, da posredujejo dokumentacijo za  evalvirane študijske programe,  ki zajema:

• Izpolnjene obrazce za evalvacijo študijskega programa, skladno z Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (54. člen, obrazec za evalvacijo študijskega programa),
• Poslanstvo, vizijo in strateški načrt članice univerze,
• Zadnjo verzijo veljavnih študijskih programov, ki vključuje najmanj vse obvezne sestavine (po 35. členu ZVIS) posameznega študijskega programa (aktualiziran obrazec za akreditacijo študijskega programa iz 53. člena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov z upoštevanjem sprememb in dopolnitev),
• Obstoječa poročila programskih samoevalvacij za vse evalvirane študijske programe za obdobje od zadnje notranje programske evalvacije,
• Zadnja poročila zunanjih ekspertov NAKVIS-a, ki so evalvirali navedene študijske programe v postopkih podaljšanja akreditacije.

Po prejemu navedene dokumentacije, le to v roku enega meseca pregleda pooblaščeni sodelavec Oddelka za izobraževanje in študij in fakulteto po potrebi pozove k dopolnitvam.  

Ko je dokumentacija za izvedbo postopka notranje programske evalvacije popolna in s tem vloga formalno ustrezna, se le ta posreduje evalvacijski komisiji v pregled in analizo. Takrat se v dogovoru s fakulteto določi tudi termin evalvacijskega obiska.

Obisk je dvodneven. Po pregledu gradiv in izvedenem obisku z razgovori skupina strokovnjakov vsebinsko uskladi strokovno mnenje in pripravi skupno poročilo o izpolnjevanju meril za notranjo evalvacijo študijskih programov.

Skupina strokovnjakov lahko poleg vloženih gradiv zahteva tudi morebitna dodatna gradiva.

Med potekom presoje se skupina strokovnjakov uvodoma sestane najprej z vodstvom fakultete, vodji študijskih programov, visokošolskimi učitelji, asistenti in mladimi raziskovalci, nato pa še s predstavniki strokovnih služb, študenti, predstavniki študentov in na koncu še z diplomanti ter zaposlovalci (s slednjimi preko spletne aplikacije MS Teams).

Na podlagi kritičnega pregleda vloge, priložene dokumentacije, razgovorov in ostalih pridobljenih informacij skupina strokovnjakov oblikuje sklepne preliminarne ugotovitve, ki jih predsednik/ca na zaključnem srečanju predstavi vodstvu fakultete in drugim zainteresiranim deležnikom. Po opravljenih intervjujih z deležniki zavoda skupina strokovnjakov pripravi podrobno pisno poročilo, kjer upošteva uveljavljene standarde evalvacije študijskih programov v visokošolskem izobraževanju in pripravi poročilo po področjih presoje, ločeno po poglavjih. Osnutek poročila nato obravnava evalvirana fakulteta, ki pripravi odzivni dokument, ki ga skupina strokovnjakov preuči ter odloči o sprejemu morebitnih pripomb, v kolikor se na tak način odpravijo zmote in nesporazumi, s čimer poročilo postane končno.

Po dokončnosti poročila ima fakulteta 60 dni časa, da pripravi akcijski načrt, ki naslavlja predlagane priložnosti za izboljšanje in določi ukrepe in aktivnosti, še posebej v primeru, če so ugotovljena (delna) neskladja. Uresničevanje akcijskega načrta dve leti po potrditvi preverja Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze.

Po obravnavi končnega poročila in akcijskega načrta na pristojnih komisijah in organih fakultete oz. univerze, se z  razširjenim povzetkom poročila o izvedbi notranje programske evalvacije, vključno z odločitvijo Senata Univerze v Mariboru, seznani notranje in zunanje deležnike.

Do sedaj izvedene notranje programske evalvacije so v veliki meri pokazale, da so fakultete dobro organizirane, evalvirani študijski programi pa so ustrezno zasnovani in se v večini primerov kakovostno izvajajo oziroma izpolnjujejo standarde kakovosti. Deležniki se v večini zavedajo vloge in pomena spremljanja in zagotavljanja kakovosti ter jo pozitivno sprejemajo. Tako zaposleni kot tudi študenti so z delom in študijem na fakultetah UM v veliki meri zadovoljni. Razen v posameznih primerih, lahko povzamemo, da so tudi delodajalci zadovoljni z znanjem, veščinami in sposobnostmi diplomantov študijskih programov UM. Evidenten je napredek pri zagotavljanju raziskovalne infrastrukture in aktivnostih za spodbujanje kakovostnega znanstvenoraziskovalnega dela.

Povratne informacije fakultet o učinkih tovrstnih evalvacij so pozitivne, kar je razvidno tudi iz skrbno pripravljenih akcijskih načrtov, ki v veliki večini vsebujejo premišljene in uresničljive ukrepe. T. i. »follow up« evalvacije se bodo v prihodnjih letih osredotočale predvsem na presojo napredka, uresničevanja akcijskih načrtov in zastavljenih ciljev študijskega programa ter na pregled skladnosti razvoja študijskega programa s cilji izobraževalne in študijske dejavnosti na UM.