Ali lahko sodelovanje občanskih raziskovalcev[1] med samim procesom raziskovalnega dela po vašem mnenju prinese dodano vrednost k raziskavam?
Občanska znanost ima omejitve. Pomemben je predmet raziskovanja in če ta omogoča udejstvovanje občanskih raziskovalcev. Enotne definicije za občansko znanost še ni. In interpretacij je več. Meni je blizu opis, ki opredeljuje občanske raziskovalce kot zbiralce podatkov, ki lahko nato sodelujejo tudi v kasnejših fazah znanstvenoraziskovalnega dela. Občanska znanost uvaja odgovornost raziskovalcev tako do skupnosti kot do občanskih raziskovalcev, s katerimi sodeluje. Pomembna je namreč tudi izobraževalna komponenta v obliki opolnomočenja občanov o predmetu, ki so ga pomagali raziskovati.
Ali študente spodbujate k temu, da se tudi sami seznanijo s praksami odprtega dostopa in uporabljajo odprtodostopne vire, pristope, drugo (npr. študijsko literaturo v odprtem dostopu, izobraževalne platforme v odprtem dostopu, pripravljenost na deljenje svojih prispevkov po načelih odprte znanosti ipd.)?
V knjižnicah že vsaj desetletje ozaveščamo o pomenu odprte znanosti za študente in visokošolske učitelje. Odprta znanost omogoča pridobivanje literature neomejeno in brezplačno, marsikdaj se lahko najde tudi literatura, ki je knjižnice ne zakupljamo. Vsekakor pa je dostop do znanstvene literature znatno hitrejši, sploh če se znanstveni članki širijo oz. javno objavljajo že v obliki prednatisov in recenziranih rokopisov. Pomembni so tudi odprti izobraževalni viri, ki se verjetno v izobraževalnem procesu ne uporabljajo pogosto. Prav zato smo si pod okriljem pilotnega projekta NOO Z odprtim dostopom do vseživljenjskega izobraževanja (ODVIj) zastavili vzpostavitev univerzitetne spletne učne zbirke Skriptarnica, ki bo poleg predpisane učne literature vsebovala tudi odprtodostopne vire in tako podprla najradovednejše.
Slovenija s svojimi predpisi sledi politiki Evropske unije o odprti znanosti. Pričakujemo lahko spremembe v povečani dostopnosti tako rezultatov kot samih podatkov raziskav ter s tem povečanje transparentnosti in ponovljivosti znanstvenoraziskovalnega dela. Kje na tej poti odpiranja znanosti in s tem spodbujanja k sodelovalni kulturi znanstvenoraziskovalne dejavnosti vidite največje prednosti?
Prednosti je veliko, čeprav jih v obdobju tranzicije iz konvencionalnega znanstvenega komuniciranja v znanstveno komuniciranje po načelih odprte znanosti marsikdo ne vidi. In tudi upravičeno. S strani raziskovalcev je »zamer« do odprte znanosti več. Največja je verjetno ta, da se je strošek objavljanja rezultatov raziskav prevesil na stran avtorja. Tega stroška prej ni bilo. Knjižnice smo zakupile dostop do znanstvene literature. V tem trenutku je zakup mednarodne znanstvene literature še vedno edini način za celovit dostop do znanstvene literature in avtorji hkrati plačujejo tudi za objavo v odprtem dostopu. Do vseobsegajočega odprtega dostopa je še daleč. Morda pa ne. Slovenska raziskovalna skupnost dela velike korake v smeri odprte znanosti. Odprta znanost znanje izpostavlja strokovni javnosti takoj ali kolikor je mogoče hitro in kolikor je mogoče odprto. Deljenje podatkov je ključno.
