60-letnica Ustanovne skupščine Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru
Letos mineva 60 let od ustanovitve Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru, predhodnika Univerze v Mariboru. Dne 9. decembra 1961 so v Narodnem domu v Mariboru – tedaj spremenjenem v Dom Jugoslovanske ljudske armade - prvič uradno zasedali predstavniki Združenja visokošolskih zavodov.
Pred tem je po sprejetem Zakonu o ustanovitvi Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru, z dne 23. maja 1961, delovala začasna uprava pod vodstvom Tineta Laha. Združenje je predstavljalo predhodnico kasnejše druge slovenske univerze, ki je bila v Mariboru ustanovljena 14 let pozneje leta 1975. Združenje je nastalo v okviru širitve visokošolskih zavodov zunaj ustaljenih univerzitetnih središč v takratni Jugoslaviji. Za prvega njegovega predsednika je bil izvoljen Vladimir Bračič, kasnejši prvi rektor Univerze v Mariboru, za njegovega namestnika pa arhitekt Jaroslav Černigoj, profesor Višje tehniške šole.
V Združenje so se vključile višje šole v Mariboru: Višja komercialna šola, Višja tehniška šola, Višja agronomska šola, Višja pravna šola, Višja stomatološka šola in Pedagoška akademija.
Ustanovno skupščino Združenja dne 9. 12. 1961 je začel in pozdravil ravnatelj Višje komercialne šole in predsednik začasne uprave združenja Tine Lah, ki je tudi prvi podal pobudo za povezovanje mariborskih višjih šol.
Med drugimi je skupščino pozdravil tudi dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Jože Juhart, ki je sporočil pozdrave takratnega rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Maksa Šnuderla in pri tem izpostavil: «da Univerza v Ljubljani s simpatijo spremlja delo višjih šol in zavodov, zlasti s simpatijo pa spremlja ustanavljanje vašega združenja. Sedaj menda začno dozorevati pogoji, da se ustanovi republiško združenje mariborskih in ljubljanskih visokih šol…Želim, da bo združenje izpolnilo svojo nalogo. Prva njegova velika skrb je ta, da pomaga izgraditi Maribor v drugo univerzitetno središče«.
Tine Lah je kasneje, ob praznovanju 20-letnice začetka Univerze v Mariboru, takole razmišljal o tistem pionirskem času:
»Ko se oziram na prehojeno pot, se mi zdi najlepše tisto obdobje, ko smo bili v največjem precepu zaradi dolgotrajnega in burnega zoperstavljanja uveljavljanju naše univerze. Takrat smo tudi uspeli narediti največ in najkakovostnejše. To je obdobje »zaporožcev«, kakor nas je imenoval France Venturini, ko smo vedno znova sestavljali pisma, s katerimi smo prosili, kritizirali, rotili in dokazovali, podobno zaporožcem, ki so pisali turškemu sultanu pismo«.
Pionirjem »zaporožcem« in vsem, ki so podpirali in nadaljevali njihovo delo ter vse do danes skrbeli za rast naše Alma mater mariboriensis, kot ponosni dediči izražamo globoko hvaležnost, zavedajoč se misli francoskega zgodovinarja Jules-a Michelet-a: »Kdor se hoče držati le sedanjosti, sedanjosti ne bo razumel«. Zelo je pomembno, da svoj čas skušamo razumeti tudi v luči preteklih dogodkov, saj sta preteklost in sedanjost vselej povezani. Le tako lahko bolje oziroma pravilno vrednotimo posamezna dejanja in dogodke ter tudi bolje razumemo vizionarje, ki s svojimi prizadevanji in dejanji mnogokrat prehitevajo svoj čas.
Viri:
Bračič, V. (1971): Ustanovitev visokošolskih zavodov v Mariboru, Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru MCMLXI – MCMLXX1. Maribor 1971.
Lah, T. (1979): Razmišljanje ob 20-letnici začetka Univerze v Mariboru; 20 let visokega šolstva, združenega v Univerzo v Mariboru. Maribor 1979.
Bračič, V. (1984): Prispevki za zgodovino visokega šolstva v Mariboru: Ob 25-letnici visokega šolstva v Mariboru. Maribor: Univerza v Mariboru.
