Na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru je v okviru uvodnega srečanja evropskega projekta EQUATERRA potekala mednarodna javna okrogla miza »Rebuilding the Future Together: Ukraine, Slovenia and the EU«.

Razprava je povezala predstavnike ukrajinskih in slovenskih institucij, univerz, raziskovalcev in gospodarstva ter poudarila, da prihodnja obnova Ukrajine ne pomeni zgolj nadomestitve uničenega, temveč priložnost za skupen razvoj odpornejše, inovativnejše in uspešnejše evropske prihodnosti.

V sredo, 7. oktobra 2026, je na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru potekala javna mednarodna okrogla miza »Rebuilding the Future Together: Ukraine, Slovenia and the EU – From Resilience to Innovation, Partnership and Shared Prosperity«. Dogodek je bil del uvodnega srečanja mednarodnega raziskovalno-inovacijskega projekta EQUATERRA – Healing the Land, Rebuilding the Future, ki se izvaja v okviru programa Obzorje Evropa in ga koordinira Univerza v Mariboru.

Okroglo mizo je z uvodnim nagovorom odprla Nataliia Kozlovska, namestnica ministra za obnovo, infrastrukturo in transport Ukrajine. V razpravi so sodelovali prof. dr. Oleksandr Kovalchuk, prorektor za raziskave in razvoj na Kyiv National University of Construction and Architecture, Olena Voskobiinyk, direktorica oddelka za tehnično regulativo v gradbeništvu pri ukrajinskem ministrstvu za obnovo, infrastrukturo in transport, Jožko Fornazarič, namestnik generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, prof. dr. Dean Korošak, rektor Univerze v Mariboru, doc. dr. Annamaria Vujanović, koordinatorica projekta EQUATERRA z Ekonomsko-poslovne fakultete, dr. Anton Tkachenko iz National Scientific Center »Institute of Agriculture of NAAS«, ter Andrej Mesner, direktor podjetja Igea d.o.o. Razpravo je moderiral prof. dr. Igor Vrečko z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru.

Od obnove k skupnemu razvoju

Ena osrednjih ugotovitev razprave je bila, da prihodnosti Ukrajine ni mogoče obravnavati zgolj skozi vprašanje fizične obnove infrastrukture in odpravljanja posledic vojne. Obnova mora postati proces dolgoročne transformacije države, ki povezuje gospodarski razvoj, infrastrukturo, raziskovanje in inovacije, kmetijstvo, izobraževanje, digitalizacijo ter razvoj institucij in lokalnih skupnosti. Posebej je bil poudarjen pomen zaupanja med Ukrajino in evropskimi partnerji. Ne gre zgolj za pomoč Ukrajini, temveč za oblikovanje enakovrednega partnerstva, v katerem obe strani razvijata rešitve, izmenjujeta znanje in se druga od druge učita.

Evropska prihodnost Ukrajine

Pomemben del razprave je bil namenjen evropski perspektivi Ukrajine. Vključevanje Ukrajine v Evropsko unijo je bilo predstavljeno širše od samega formalnega procesa članstva – kot proces tesnejšega institucionalnega, raziskovalnega, gospodarskega in družbenega povezovanja Ukrajine z evropskim prostorom. Razprava je poudarila tudi potrebo po razvoju države, infrastrukture, gospodarstva, institucij in tehnoloških sistemov, ki so tako odporni in prilagodljivi, da bistveno povečujejo ceno vsakršne prihodnje agresije. Pri tem lahko izkušnje, ki jih je Ukrajina pridobila v izjemno zahtevnih razmerah, postanejo pomemben vir znanja tudi za druge evropske države.

“Za dolgoročno in učinkovito evropsko-ukrajinsko sodelovanje mora Ukrajina postati del Evropske unije. Takrat bomo sodelovali kot enakovreden partner – kot enakovreden član evropske družine.” dr. Anton Tkachenko, National Scientific Center »Institute of Agriculture of NAAS«

Iz preživetvenih potreb nastajajo izjemno hitre inovacije

Posebej močan poudarek razprave je bil na izjemno hitrem razvoju raziskovanja, tehnologij, novih načinov organiziranja in digitalnih rešitev v Ukrajini. V razmerah, v katerih so bile številne rešitve vprašanje preživetja, so se močno skrajšale poti od problema do konkretne rešitve ter okrepilo povezovanje raziskovalcev, institucij, podjetij in uporabnikov. Ukrajina zato v prihodnjem evropskem partnerstvu ni samo prostor, kamor se prenašajo evropsko znanje in tehnologije, temveč tudi pomemben vir znanja, tehnologij in pristopov, iz katerih se lahko uči Evropa.

“Prenos znanja, informacij in tehnologij mora potekati v obe smeri. Ne gre samo za to, da tehnologije razvijamo v Evropi in jih prenašamo v Ukrajino. Tudi sami se lahko od Ukrajine veliko naučimo. Hkrati moramo v razvoj rešitev vključiti čim širši krog deležnikov, saj lahko samo tako resnično razumemo lokalne potrebe.” doc. dr. Annamaria Vujanović, koordinatorica projekta EQUATERRA

Želja po odprti, ustvarjalni in uspešni družbi

Kljub zahtevnosti razmer je bila razprava izrazito usmerjena v prihodnost. Iz ukrajinskih prispevkov je izhajala jasna želja po sodelovanju in sobivanju v odprti, ustvarjalni, inovativni in evropsko povezani družbi. V ospredju zato ni bilo vprašanje, kako zgolj ponovno vzpostaviti stanje pred vojno, temveč kakšno Ukrajino želijo Ukrajinci skupaj z evropskimi partnerji graditi v prihodnjih desetletjih.

EQUATERRA kot konkreten primer novega partnerstva

Projekt EQUATERRA – Healing the Land, Rebuilding the Future predstavlja konkreten primer takšnega pristopa. Povezuje evropske in ukrajinske univerze, raziskovalne organizacije, podjetja in javne institucije pri razvoju rešitev za zeleno, krožno in odporno obnovo Ukrajine. V središču projekta so med drugim sanacija onesnaženih tal in voda, ravnanje z gradbenimi odpadki in njihova ponovna uporaba, naravne in biološke rešitve, digitalna podpora odločanju, razvoj novih poslovnih modelov ter vključevanje lokalnih skupnosti. Ambicija projekta presega posamezne tehnološke rešitve: EQUATERRA želi pokazati, kako lahko znanost, javne politike, gospodarstvo in lokalne skupnosti skupaj oblikujejo modele obnove z dolgoročnim učinkom.

Skupno sporočilo okrogle mize

Okrogla miza se je zaključila z izrazito pozitivnim sporočilom: prihodnost Ukrajine ni zgolj ukrajinsko vprašanje, temveč skupni evropski razvojni izziv in hkrati priložnost za oblikovanje novih partnerstev, znanja, tehnologij in gospodarskih povezav. Ključ ni v vračanju v preteklost, temveč v skupni gradnji bolj odporne, varne, inovativne in uspešne prihodnosti.