en

Od ideje do izdelka: raziskovanje kot središče oblikovalskega procesa

Izr. prof. dr. Sonja Šterman

Oblikovalka in pedagoginja

Izr. prof. dr. Sonja Šterman, univ. dipl. inž. oblik. tekst. in oblač., deluje na FS na področju inženirskega oblikovanja. Njeno delo temelji na umetniških kriterijih z izrazitim poudarkom na povezovanju oblikovanja in raziskovanja. Oblikovala je kolekcije oblačil za podjetja in uniforme za različne slovenske službe, sodelovala pa je tudi v mednarodnih projektih razvoja zaščitnih oblačil. Med njene pomembnejše dosežke sodi zasnova celostne podobe akademskih oblačil UM. Kot mentorica študente aktivno spodbuja k vključevanju v projekte in sodelovanju z industrijo. Partnerstva s podjetji, kot so Alpina, Kauch, Sixinch in Sericyne, jim omogočajo razvoj v realnem okolju ter pogosto vodijo do priznanih dosežkov na področju industrijskega oblikovanja ali predstavitev modnih kolekcij v okviru Meseca mode v Pokrajinskem muzeju Maribor.


Ustvarjalni proces in raziskovanje - Kakšno vlogo ima pri vašem ustvarjanju raziskovanje?

Raziskovanje je temelj mojega oblikovalskega procesa. Pri oblikovanju tekstilij, oblačil, modnih dodatkov in drugih izdelkov ne gre le za estetsko zasnovo, temveč tudi za funkcionalnost, materiale, tehnologije, uporabnika in kontekst uporabe. Pomembno je razumeti razmerje med obliko, materialom, funkcijo in zgodbo izdelka. Pri razstavnih projektih je funkcionalnost manj v ospredju, več prostora pa ima konceptualna in avtorska izraznost.

Kako potekata razvoj ideje in oblikovalski proces?

Proces se običajno začne z izhodiščem naročnika ali temo projekta, ki sproži prve asociacije. Najprej skiciram ročno, pred nadgradnjo skic pa raziskujem oblike, materiale, barve in različne kontekste, nato pa izbrane rešitve razvijem v digitalnem okolju. Po predstavitvi naročniku sledijo nadgradnje, prototipiranje in pri večjih naročnikih, predvsem pri uniformah, tudi testiranje. Pristop se razlikuje glede na projekt: pri kolekcijah so pomembne ciljna skupina, namen uporabe in tržišče, pri uniformah funkcionalnost in prepoznavnost, pri razstavnih modelih pa predvsem zgodba in avtorski izraz.

Oblikovanje pogosto stoji na meji med umetnostjo in inženirstvom. Kako doživljate to mejo?

To mejo doživljam kot izziv in priložnost. Oblikovanje povezuje ustvarjalnost, uporabnost, tehnologijo, proizvodnjo in trg. Umetniški pristop omogoča prepoznavnost, izraznost in zgodbo, inženirska znanja pa zagotavljajo funkcionalnost, kakovost in izvedljivost izdelka. Najboljše oblikovalske rešitve nastanejo takrat, ko se med temi področji vzpostavi pravo ravnovesje.

Delovanje v akademskem okolju - Kaj vam prinese interakcija s študenti?

Interakcija s študenti mi pomeni zelo veliko. Rada spremljam njihov razvoj, napredek skozi leta in ustvarjalno zorenje. Študente spodbujam k povezovanju teorije in prakse ter k sodelovanju z realnimi naročniki, saj jim takšne izkušnje omogočajo stik z industrijo, trgom, materiali, tehnologijami in konkretnimi omejitvami. Njihova radovednost, svež pogled in pripravljenost na izzive so tudi zame pomemben vir navdiha.

Kakšno vlogo imajo študenti pri razvoju umetniškega in oblikovalskega okolja na univerzi?

Študenti so soustvarjalci, ki s svojo radovednostjo, vprašanji in ustvarjalnimi rešitvami pomembno prispevajo k dinamiki študijskega prostora ter plemenitijo skupnost, katere del so.

Kako pomembno je interdisciplinarno povezovanje znotraj univerze?

Povezovanje umetniških, oblikovalskih in znanstvenih področij se mi zdi izjemno pomembno. Že na  Fakulteti za strojništvo imamo za to številne možnosti, sodobno opremo, tehnološka znanja in predmete, ki jih je mogoče povezovati, interdisciplinarnost znotraj univerze pa odpira prostor za nove ideje, projekte in kakovostnejši prenos znanja, ki ga pogosto plemenitimo v okviru projektov.

Komuniciranje znanosti - Kakšno vlogo imajo univerzitetne razstave in javne predstavitve?

Razstave in javne predstavitve so pomemben način odpiranja umetniškega, oblikovalskega in raziskovalnega dela širši javnosti. Z njimi predstavimo ideje, procese in rezultate ter povečamo možnost, da tako študentska kot naša dela pritegnejo pozornost strokovne in splošne javnosti. Na FS redno pripravljamo študentske razstave, sodelujemo pa tudi z zunanjimi ustanovami in muzeji.

Ali ima umetniško in oblikovalsko delo na UM FS potencial za doseganje širše javnosti?
Menim, da ima velik potencial, saj so oblikovanje, umetnost in znanost tesno povezani z vsakdanjim življenjem — z načinom, kako bivamo, delamo, se oblačimo, uporabljamo sodobne tehnologije ter razmišljamo o materialih, trajnosti in kakovosti bivanja. Ta potencial lahko najbolje izkoristimo z javnimi predstavitvami, razstavami, sodelovanji, dogodki in komuniciranjem prek različnih medijskih kanalov. Če znanje in ustvarjalne rezultate predstavimo razumljivo, lahko širši javnosti pokažemo, da sta znanost in umetnost prisotni v skoraj vsem, kar nas obdaja.

Kdaj razmišljate o tem, kako vaše delo doživi gledalec ali uporabnik?

O tem razmišljam že med ustvarjalnim procesom. Pomembno se mi zdi predvideti, kako bo uporabnik izdelek razumel, kako se bo ob uporabi počutil in kako bodo materiali, kroji ter funkcionalne rešitve podpirali uporabo. Pri razstavnih modelih me zanima predvsem, ali bo zgodba razumljena in ali bo gledalca spodbudila k razmisleku. Povratne informacije so zame dragocene, saj omogočajo izboljševanje dela, potrjujejo uspešne rešitve in odpirajo prostor za nadaljnjo strokovno rast.

Dostopnost

Vsebina

Barve

Ostalo