Kakšno vlogo ima pri vašem ustvarjanju raziskovanje – na primer materialov, podob, glasov ali zgodb?
Zame je raziskovanje bistvenega pomena. Preden začnem skladati novo delo ali pripravljam koncert na določeno temo, temo temeljito raziščem. Ker se pri tem ne želim ponavljati, moram tudi nenehno raziskovati. Še posebej mi je ljubo navezovanje na preteklost, saj lahko tako pripomorem k obuditvi oz. ohranjanju »pozabljenih« napevov, motivov, likov ali zgodb, dogodkov itd. V skladbah za zbore uporabljam citate mislecev iz preteklosti, vpletam okruške gregorijanskega korala in podobno. Če bi ustvarila zgolj skladbo, za katero ni določene zgodbe oz. ozadja, bi se mi ta zdela preveč »površinska«.
Ali lahko glasba pomaga gledalcem ali obiskovalcem drugače razumeti lik lutke ali zgodbo, ki jo ta predstavlja?
Morda na zastavljeno vprašanje najlažje odgovorim tako, da vam postavim vprašanje: »Kako bi doživljali film, v katerem bi igralci svoje vloge odigrali, glasba pa ne bi bila prisotna?« Preprosto gre za preplet enega in drugega – z glasbo lahko podpremo lik, občutja, ambientalno vzdušje in marsikaj drugega.
Kakšno vlogo imajo po vašem mnenju študenti pri razvoju umetniškega okolja na univerzi – jih vidite predvsem kot učence ali tudi kot soustvarjalce umetniškega prostora?
Študente pogosto povabim k sodelovanju tudi na svojem umetniškem področju, saj tako dobijo stik z »živo umetnostjo« po eni strani, hkrati pa vez z delovnim okoljem (ne samo pedagoškim, pač pa tudi umetniškim), v katerem se bodo po končanem študiju morali znajti in ustvarjati. Sama med drugim vzgajam tudi zborovodje, ti pa že v času študija razvijajo svoje kompetence in umetniško delujejo, saj vodijo zbore ali pa se avtorsko udejstvujejo s pisanjem skladb. Pri tem jih spodbujam in jim pomagam. Kot primer lahko navedem sodelovanje na Mladinskem pevskem festivalu v Celju (letos v začetku aprila), kjer smo skupaj s študenti izvedli izobraževalne delavnice na temo sodobnega zborovskega jezika, med drugim pa predstavili tudi skladbico za otroški pevski zbor in klavir, ki je delo našega študenta. Študentje so mi s svojim razmišljanjem ter umetniškim raziskovanjem in delovanjem pogosto tudi navdih.
Kako pomembno se vam zdi povezovanje med različnimi umetniškimi in znanstvenimi področji znotraj univerze? Ali vidite možnosti za več interdisciplinarnega sodelovanja?
Umetniki pogosto razvijemo svoj slog in svoj pogled na umetnost, najsi gre za naše področje umetnosti ali za katero drugo, zato se mi zdi povezovanje z drugimi (umetniki ali vejami umetnosti ter znanstvenimi področji) še toliko pomembnejše. Videti pogled drugih, sprejemati drugačnost, slediti njihovim rešitvam – vse to je lahko kdaj tudi bistvenega pomena pri našem delu ali njegovi nadgradnji.
Ali morebiti sodelujete tudi z drugimi raziskovalkami in raziskovalci, na način, da s pomočjo svojih umetniških del pripomorete k promociji njihovih znanstvenih dosežkov oz. promociji njihovega raziskovalnega dela?
Čeprav moje sodelovanje z raziskovalci ni nujno formalizirano v obliki skupnih projektov, lahko svoje ustvarjanje vendarle razumem kot posreden prispevek k promociji raziskovalnega dela, saj skozi umetniški izraz na svoj način populariziram izbrane raziskovalne teme. V tem kontekstu jemljem umetniško delo kot medij, prek katerega se znanstvena in teoretska spoznanja preobrazijo v estetsko izkušnjo ali postanejo dostopnejša širši množici.
