en

Univerza kot prostor zaupanja vrednega znanja, radovednosti in ustvarjalnosti

izr. prof. dr. Marko Hölbl

prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru

Dr. Marko Hölbl je izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je bil do nastopa funkcije prorektorja prodekan za raziskovalno dejavnost. Je vodja doktorskih študijskih programov FERI UM, raziskovalno deluje na področju kibernetske varnosti in informacijske zasebnosti. Njegove dolgoletne izkušnje na področju znanstvenoraziskovalnega dela segajo od raziskovanja in opravljanja temeljnih in aplikativnih raziskav na področju informatike in računalništva, bolj specifično kibernetske varnosti do vodenja mladih raziskovalcev, doktorandov, nacionalnih in mednarodnih projektov.

Kako razvoj umetne inteligence spreminja znanstvenoraziskovalno delo ter vlogo univerz v sodobni družbi?

Umetna inteligenca ni več le predmet raziskovanja. Postaja orodje v skoraj vseh fazah raziskovalnega dela: pri pregledovanju literature, analizi velikih zbirk podatkov, simulacijah, pisanju programske kode in oblikovanju hipotez. Raziskovalcem sprošča čas za bistveno, to je za postavljanje pravih vprašanj in kritično presojo rezultatov. Hkrati odpira resna vprašanja raziskovalne integritete, ponovljivosti, avtorstva, pristranskosti modelov in varstva podatkov, ki jih ne smemo prepustiti naključju.

Vlogo univerze zato vidim dvojno.

Prvič, univerza mora ostati prostor zaupanja vrednega znanja. Rektor je ob inavguraciji univerzo opisal kot okolje, v katerem je dovoljeno podvomiti, stvari preveriti in se jim posvetiti v miru. V času, ko je vsebino mogoče ustvariti v sekundi, je preverjeno znanje dragocenejše kot kdajkoli.

Drugič, univerza mora vsem raziskovalcem, ne le računalničarjem, omogočiti dostop do zmogljive infrastrukture in znanja za odgovorno rabo UI. Tu ima Maribor posebno priložnost. Superračunalnik slovenske tovarne umetne inteligence SLAIF je umeščen v mariborski podatkovni center, naša članica Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pa v konzorciju sodeluje kot eden od centrov znanja. To priložnost moramo odpreti celotni univerzi, od medicine in kemije do jezikoslovja in umetnosti. Pri tem potrebujemo jasne smernice za odgovorno rabo, skladne z evropskim aktom o umetni inteligenci.

Kako lahko na področju kibernetske varnosti poleg tehnoloških rešitev okrepimo tudi ozaveščenost in odgovorno ravnanje zaposlenih ter študentov?

Tehnologija je nujna, a nezadostna. Večina uspešnih napadov se še vedno začne pri človeku: z lažnim e-sporočilom, ukradenim geslom ali nepremišljenim klikom. Zato ozaveščenosti ne razumem kot enkratnega usposabljanja, ampak kot gradnjo varnostne kulture. Ta sloni na nekaj načelih:

  • Biti morajo kratka, redna in prilagojena vlogam. Raziskovalec z občutljivimi podatki potrebuje drugačna znanja kot študent prvega letnika ali sodelavka v referatu.
  • Simulacije phishing napadov so koristne, če so namenjene učenju in ne sramotenju.
  • Ljudje morajo sum ali napako prijaviti brez strahu. Hitro prijavljen incident je pogosto že napol rešen.
  • Večfaktorsko overjanje (avtentikacija), upravitelji gesel in jasna navodila povečajo varnost.
  • Naučiti se moramo, katerih podatkov ne vnašamo v javno dostopna orodja umetne inteligence.

Pri študentih vidim priložnost v tem, da osnove kibernetske higiene postanejo del digitalne pismenosti na vseh programih, ne le tehniških. UM že organizira delavnice o prepoznavanju in preprečevanju phishing napadov, oktober pa je kot evropski mesec kibernetske varnosti odlična priložnost za nadgradnjo teh aktivnosti. Varnost je skupna odgovornost: vsak od nas je del obrambe.

Kateri izzivi bodo najbolj zaznamovali znanstvenoraziskovalno dejavnost v prihodnjih letih in kako se lahko Univerza v Mariboru nanje uspešno odzove?

Izpostavil bi štiri izzive.

Prvi je financiranje - potrebujemo pravičnejše in predvidljivo stabilno financiranje, ki skupinam omogoča dolgoročno načrtovanje namesto skakanja od projekta do projekta.

Drugi je mednarodna konkurenčnost - tekma za sredstva ERC in Obzorja Evropa se zaostruje, pripravlja pa se tudi nov okvirni program EU. Univerza raziskovalcem nudi sistemsko podporo pri prijavah, od prve ideje do intervjuja, vsebinsko v okviru posameznih raziskovalnih programov in programskih jeder članic ter prek projektno-administrativne mreže vseh članic za tehnične, finančne in druge podporne vidike, kot so odprta znanost, etika in integriteta ter popularizacija znanosti. Univerza tesno sodeluje tudi z nacionalnimi kontaktnimi točkami ter drugimi relevantnimi deležniki (ARIS, NAKVIS idr.), dejavna pa je tudi v številnih mednarodnih pobudah in delovnih skupinah ter tako prispeva k sooblikovanju spodbudnega raziskovalnega okolja. Tovrstno podporo želimo v prihodnje še okrepiti ter si prizadevati za dodatno razbremenitev raziskovalcev in pedagoških delavcev, med drugim z večjim poenotenjem evalvacijskih postopkov.

Tretji so kadri - mladi raziskovalci in podoktorski raziskovalci potrebujejo jasne karierne poti, sicer jih bomo izgubili. UM je kot ukrep sprejela Načrt aktivne kadrovske politike UM v obdobju 2025–2028, v okviru katerega med drugim zasleduje cilj pomladitve kadrovske strukture zaposlenih ter spodbuja zaposlovanje mladih raziskovalcev. Celostno podporo mladim kadrom dopolnjuje Karierni center UM s specializiranim svetovanjem za raziskovalce na zgodnji stopnji kariere, kar zagotavlja jasen pregled priložnosti in lažji prehod v profesionalno raziskovalno okolje. Posebna pozornost je namenjena tudi podpori prehodom med posameznimi kariernimi stopnjami ter nadaljnjemu razvoju podpore podoktorskim raziskovalcem. Pomemben del razvoja prihodnjih raziskovalnih kadrov je tudi usmerjanje in omogočanje neposrednega vključevanja študentov 1. in 2. stopnje v znanstvenoraziskovalno in projektno delo.

Četrti je infrastruktura - pred nami so veliki projekti, kot so RIUM 2, žarkovna linija SAXS, SLAIF in BBMRI. Izpeljati jih moramo in jih odpreti čim širšemu krogu uporabnikov, ob že vzpostavljeni podpori odprtemu dostopu prek Baze raziskovalne infrastrukture UM (BRiUM) ter prenosu znanja in tehnologij v širše okolje. Ohraniti moramo odprtost znanosti in mednarodno sodelovanje, hkrati pa znati zaščititi občutljivo znanje in podatke.

Odziv UM vidim v dosledni izvedbi raziskovalne strategije in v krepitvi programskih in umetniških jeder kot mehanizma interdisciplinarnega povezovanja. Veliki izzivi se namreč ne ustavijo na mejah fakultet. Da to zmoremo, kažejo nedavni dosežki, od izstrelitve satelita TRISAT-S do soavtorstva odkritja na področju zelenega vodika v reviji Nature Catalysis.

Kakšen pomen bodo imeli mladi pri oblikovanju prihodnosti Univerze v Mariboru in kako lahko univerza ostaja prostor, ki spodbuja radovednost, ustvarjalnost ter razvoj novih generacij študentov, raziskovalcev in ustvarjalcev?

Mladi niso le prihodnost univerze, so njena sedanjost. Ob razglasitvi univerze leta 1975 so bili med njenimi soustanovitelji tudi študentje, in to zavezo moramo živeti tudi danes. Mladi prinašajo nova vprašanja, pogum in drugačne poglede, zato jih moramo vključevati kot sooblikovalce.

Na raziskovalnem področju to pomeni zgodnje vključevanje študentov v raziskovalno delo, že na dodiplomski ravni. Pomeni tudi jasne karierne poti za mlade raziskovalce in podoktorske raziskovalce, kakovostno mentorstvo, mednarodno mobilnost in dostop do vrhunske infrastrukture. Letošnja promocija je lep dokaz, koliko raziskovalnih poti se začne pri nas, saj je UM z njo presegla mejo 2000 doktorjev znanosti.

Radovednost in ustvarjalnost sta zapisani že v poslanstvu naše univerze. Da univerza takšna tudi ostane, potrebujemo okolje, kjer je dovoljeno postavljati nenavadna vprašanja in se zmotiti. Radovednost ne raste ob pretirani birokraciji in strahu pred neuspehom. Zato vidim svojo nalogo tudi v razbremenjevanju raziskovalcev in v ustvarjanju prostorov, kjer se srečajo inženirka, biolog, pravnik in umetnica.

Kje prepoznavate največ priložnosti za povezovanje znanosti in umetnosti na Univerzi v Mariboru?

Univerza v Mariboru ima to prednost, da v svojem poslanstvu enakovredno postavlja izmenjavo znanja v znanosti, umetnosti in izobraževanju. Priložnosti vidim na treh ravneh.

Prva so obstoječa stičišča: likovna umetnost in glasba, arhitektura, inženirsko oblikovanje, medijske komunikacije, računalniška grafika in humanistika. Z vključitvijo umetniških jeder v sistem interdisciplinarnega povezovanja lahko umetniško ustvarjanje postane enakovreden partner raziskovalnim programom, ne le njihov spremljevalni program.

Druga so nova tehnološka polja, kjer umetna inteligenca, digitalizacija kulturne dediščine in vizualizacija podatkov odpirajo vprašanja, na katera tehnika sama ne zna odgovoriti. Kaj je avtorstvo? Kaj je izvirnost? Kako znanstveni rezultat prikazati tako, da nagovori širšo javnost? Svoj prispevek ima tudi moje področje: v času globokih ponaredkov postajajo verodostojnost, izvor in zaščita digitalnih del vprašanja kibernetske varnosti in digitalne forenzike.

Tretja raven je okolje, kjer ima Maribor bogat kulturni utrip in institucije, s katerimi lahko razvijamo skupne projekte, umetniške rezidence v laboratorijih in dogodke, kjer znanost postane doživetje.

Kaj vas po vseh letih dela v akademskem okolju še vedno navdušuje in spodbuja pri raziskovanju ter soustvarjanju prihodnosti univerze?

Kot prvo zagotovo raziskovanje samo. Kibernetska varnost je področje, ki nikoli ne miruje. Vsaka nova rešitev odpre nova vprašanja, napadalci se učijo, tehnologija se spreminja, danes pa nas že preizkuša prihod kvantnih računalnikov. Nikoli ne moreš reči, da je delo končano, in ta nenehna radovednost me žene še danes.

Drug, z leti morda še pomembnejša stvar, so ljudje. Največje zadovoljstvo mi prinaša trenutek, ko doktorand ali mlada raziskovalka preraste mentorja in prvič samostojno postavi vprašanje, na katero sam ne bi pomislil. Kot vodja doktorskih programov in prodekan za raziskovalno dejavnost na FERI sem videl, koliko energije in idej je v naših skupinah, če imajo prave pogoje.

Zato sem sprejel vlogo prorektorja. Univerza je dolgoročen projekt: prvi slovenski satelit TRISAT je nastal po več kot desetletju raziskav in razvoja. Navdihuje me misel, da lahko danes soustvarjam pogoje, v katerih bodo naslednje generacije raziskovalcev prišle dlje, kot smo mi.

Dostopnost

Vsebina

Barve

Ostalo