Na Rektoratu Univerze v Mariboru je potekala novinarska konferenca, na kateri so vodstvo Univerze v Mariboru, Pedagoške fakultete ter predstavniki sodelujočih institucij podrobneje predstavili pripravo novega enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje Logopedija in surdopedagogika, njegove cilje in pomen za širšo družbo.

Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Dean Korošak je uvodoma dejal: ”Senat Univerze v Mariboru je na nedavni seji podal soglasje k vlogi za akreditacijo študijskega programa Logopedija in surdopedagogika, ki se bo izvajal na Pedagoški fakulteti UM. Vloga je bila posredovana v nadaljnjo obravnavo Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu. Upravičeno pričakujemo, da bo program potrjen. Ta program je eden izmed primerov, ko UM prepozna potrebe okolja, v katerem se nahaja in se odzove z novimi ali s preoblikovanimi vsebinami študijskih programov, ki zapolnijo obstoječe vrzeli.”

Glede na pojavnost govorno-jezikovnih motenj v vseh življenjskih obdobjih obstoječe število diplomantov logopedije in surdopedagogike vsem potrebam po logopedskih storitvah ne zadostuje. Slovenija se sooča z izrazitim pomanjkanjem logopedov in surdopedagogov ter z naraščajočim številom otrok in mladostnikov z govorno jezikovnimi motnjami. Po dostopnih podatkih imamo v Sloveniji 7,5 logopeda na 100.000 prebivalcev, v drugih evropskih državah je to število veliko večje in se giblje od 23,1 do 39,4 logopeda na 100.000 prebivalcev. Čakalne dobe za prvi pregled pri logopedu se v nekaterih delih Slovenije gibljejo tudi do 1,5 leta. V šolskem letu 2016/17 je bilo na primer vseh otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoli 872, v letu 2025/26 pa 2790. Se pa govorno-jezikovne težave lahko sopojavljajo tudi pri drugih skupinah otrok s posebnimi potrebami, na primer pri otrocih z avtističnimi motnjami ali pa pri otrocih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.

Dekanica PEF UM, prof. dr. Milena Ivanuš Grmek je ob tem izpostavila: ”Zaradi vsega omenjenega je Pedagoška fakulteta UM pristopila k pripravi enovitega magistrskega študijskega programa 2. stopnje Logopedija in surdopedagogika. Program bo trajal 5 let in obsega 300 ECTS. Zaradi kompleksnosti v program vključenih vsebin so bili k sodelovanju pri pripravi programa povabljeni visokošolski učitelji iz več fakultet Univerze v Mariboru. Ker je v Sloveniji prisotno pomanjkanje akademskega kadra s področja logopedije in surdopedagogike, bodo pri izvedbi teh predmetov v začetni fazi pomagali uveljavljeni visokošolski učitelji s področja logopedije in surdopedagogike iz Univerze v Novem Sadu.

Študijski program, za katerega se načrtuje 20 vpisnih mest, bo študentom omogočal razvoj ključnih predmetno-specifičnih kompetenc, ki so temelj za kakovostno delo z osebami z različnimi komunikacijskimi potrebami v različnih obdobjih življenja. Program bo krepil komunikacijske spretnosti, nujne za uspešno delo z uporabniki in njihovim okoljem ter razvijal sposobnost strokovnega sodelovanja pri reševanju kompleksnih izzivov na področju logopedije in surdopedagogike. Spodbujal bo tudi razvijanje akademske pismenosti, ki vključuje kritično branje in pisanje znanstvenih ter strokovnih besedil in uporabo ustrezne znanstvene ter strokovne terminologije.”

Številne vzgojno-izobraževalne in zdravstvene ustanove opozarjajo na pomanjkanje logopedskih storitev in pomen zgodnje logopedske obravnave, na primer Skupščina SOUS (Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki), Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, Center za sluh in govor Maribor, ZUDV Dornava, Center Gustava Šiliha Maribor, Zdravstveni dom Maribor, UKC Maribor. Opozorilo se nanaša na veliko pomanjkanje logopedske podpore, dolge čakalne dobe in preobremenjenost obstoječih strokovnjakov na tem področju.

Tako tudi Center za sluh in govor Maribor (CSGM), ki izraža polno podporo za ustanovitev novega študijskega programa. Kot osrednja strokovna institucija za obravnavo oseb z motnjami sluha, govora in jezika v tem delu Slovenije se vsakodnevno soočajo z izjemno kritičnimi razmerami na terenu, ki resno ogrožajo dostopnost in kakovost oskrbe najranljivejših skupin prebivalstva. Ustanovitev novega študijskega programa je edina dolgoročna in vzdržna rešitev, ki ima smisel, predvsem pa bo odločno vplivala na razvoj stroke in kreiranje zadostnega kadrovskega bazena na SV koncu Slovenije.

“V Centru za sluh in govor Maribor imamo odlično strokovno znanje, bogate izkušnje, predvsem pa bazen logopedov, psihologov in drugih profilov, ki so vrhunski strokovnjaki (na obljubljeno sodobno infrastrukturo še čakamo) in bodo svoje znanje delili novo prihajajočim diplomantom iz PEF UM. Fakulteti ponujamo močno partnerstvo — pripravljeni smo postati glavna učna in praktična baza za bodoče študente logopedije v Mariboru. S prepletom akademskega znanja in naše bogate klinične prakse bomo skupaj dvignili raven in razvoj logopedske stroke v Sloveniji,” poudarja vodstvo CSG Maribor.

Vzpostavitev študijskega programa odločno podpira tudi Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, ki se tako kot številne podobne institucije srečuje s pomanjkanjem kadra na področju logopedije in surdopedagogike. Maloštevilni zunanji izvajalci so polno zasedeni, zato so čakalne dobe dolge. Ivanka Limonšek, direktorica dodaja: ”Vzpostavitev novega študijskega programa bo tudi za naš zavod pomemben korak naprej. Ta program iskreno podpiramo, saj obenem predstavlja tudi potrditev našega strokovnega dela. Logopedi, zaposleni v zavodu, bodo lahko študentom predajali dragocene praktične izkušnje. ZUDV Dornava bo namreč postal učna baza tudi za bodoče študente logopedije in surdopedagogike, kot je že zdaj za študente drugih strok.” Želijo tudi poudariti nujnost sistemskega naslavljanja kadrovskega primanjkljaja na tem področju in obenem verjamejo, da je krepitev izobraževalnih, strokovnih in znanstveno-raziskovalnih kapacitet na tem področju nujen in dolgoročno koristen korak.

Regionalna dostopnost študija bo omogočila, da se v poklic usmerijo mladi iz lokalnega okolja, ki bodo po diplomiranju ostali in delali v tej regiji. S tem se bo dolgoročno naslovilo vprašanje kadrovskega primanjkljaja logopedov predvsem pa se bo okrepilo uporabnikom dostopnejše in še kakovostnejše storitve na širšem področju logopedije.