KAMbi razstava mladim odpira pogled v svet inženirstva
Kakšno je v resnici delo inženirja? Kaj sploh lahko počneš, če izbereš tehniško ali naravoslovno študijsko pot? In kako veš, ali je takšna pot prava zate? Na ta vprašanja odgovarja razstava KAMbi, ki je 5. oktobra zaživela v Mariboru in mladim skozi osebne zgodbe slovenskih inženirk in inženirjev približuje različne obraze inženirstva – od razvoja novih tehnologij in proizvodnje do raziskovanja, digitalizacije in vesoljskih projektov.
Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru sta partnerici iniciative Inženirke in inženirji bomo!, ki si prizadeva za promocijo inženirstva in STEM področij med mladimi.
KAMbi je portal/ projekt, ki nastaja v okviru iniciative in mladim približuje različne inženirske poklice, študijske poti in karierne možnosti. Pobudo za razstavo je dala Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, pripravljena pa je bila v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor in v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo!
Ko poklic dobi obraz
Informacij o študiju in poklicih je danes več kot kadarkoli, precej težje pa je razumeti, kako posamezen poklic v resnici izgleda. KAMbi zato v ospredje postavlja ljudi in njihove izkušnje. Razstava pokaže, da inženirska pot ni ena sama: povezuje različna področja, znanja in načine dela ter vodi do zelo različnih poklicev.
»Inženirstvu in tehnologiji dajemo obraze,« pravi Ana Premk, vodja razvoja KAMbi, in dodaja: »Včasih je bilo mladim težko priti do informacij o izbiri študija in kariere, danes pa je izziv drugačen – v poplavi informacij prepoznati tiste, ki so resnične in relevantne zanje. S KAMbi razstavo zato mladih ne želimo zasuti z novimi podatki, temveč jim ponuditi nekaj bolj oprijemljivega: osebne izkušnje inženirk in inženirjev, ki so pot raziskovanja in odločanja že prehodil.«
Kaj pomeni biti inženir v času umetne inteligence?
Umetna inteligenca spreminja tudi delo inženirjev. Lahko poišče informacije, pripravi izračune ali predlaga rešitev, vendar s tem ne izgine potreba po znanju. Nasprotno. Še pomembnejše postajajo razumevanje problema, preverjanje informacij, kritično razmišljanje in odgovorno odločanje.
Red. prof. dr. Matej Vesenjak, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, ob tem poudarja: »Biti inženirka ali inženir pomeni več kot le znati rešiti kompleksni izziv. Ključna postaja sposobnost izluščiti in razumeti problem, kritično presoditi informacije ter med številnimi možnostmi prepoznati rešitev, ki je smiselna, izvedljiva in odgovorna. Zato na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru mlade spodbujamo, da umetno inteligenco uporabljajo kot orodje, ki njihove sposobnosti nadgrajuje, ne pa nadomešča njihovega kritičnega razmišljanja in odločanja. Prihodnost inženirstva bo tako povezana s spretnostmi uporabe umetne inteligence kot podpore in ne ključnega odločevalca v procesu ustvarjanja in razvoja.«
Potreba po takšnih znanjih ni zgolj vprašanje prihodnosti. Evropska komisija v letošnjem poročilu o Sloveniji ugotavlja, da se država sooča z vztrajnim pomanjkanjem delovne sile in neskladji v znanjih, med področji z izrazitejšimi primanjkljaji pa so tudi IKT ter znanstveni in tehnični poklici. Približno polovica slovenskih podjetij poroča o pomanjkanju zaposlenih, 63,9 % pa jih je leta 2024 poročalo o vrzelih v IKT-znanjih, kar Slovenijo uvršča med države EU z najvišjim deležem podjetij, ki se soočajo s tovrstnim izzivom.
Od predstave o poklicu do njegove resnične podobe
KAMbi portal digitalno raziskovanje inženirskih poklicev tokrat dopolnjuje z razstavo osebnih zgodb ljudi, ki jih opravljajo. Na ta način želi mladim pokazati, kako različne so lahko poti do inženirskega poklica in kako raznoliko je lahko njihovo delo – od proizvodnje in raziskovanja do razvoja tehnologij za vesolje – ter jih spodbuditi k raziskovanju lastnih interesov in možnosti.
Razstava je do decembra na ogled na ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor.
Vabljeni k ogledu.
