Univerza v Mariboru je 15., 16. in 17. oktobra 2025 organizirala že tretji Festival znanosti Univerze v Mariboru – FestUM 2025, ki je letos potekal pod osrednjim geslom Znanost in izzivi prihodnosti.

Festival je potekal v okviru Meseca znanosti in v soorganizaciji z Republiko Slovenijo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Festival, ki postaja stalnica v raziskovalnem in izobraževalnem prostoru Univerze v Mariboru, sta s pozdravnim nagovorom otvorila prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, in prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstveno raziskovalno delo.

Rektor je v svojem nagovoru poudaril pomen znanosti in povezovanja:

»V letu, ko Univerza v Mariboru obeležuje svojo 50-letnico, si že od vsega začetka svojega delovanja prizadeva graditi mostove med znanjem in prakso. Festival znanosti je priložnost, da znanost stopi iz laboratorijev in predavalnic v središče družbenega dialoga. Moč univerze je v povezanosti – med fakultetami, raziskovalnimi skupinami, študenti in partnerji iz okolja. Skupaj soustvarjamo prostor, kjer se ideje prelivajo v rešitve. V času, ko se soočamo z globalnimi izzivi, od podnebnih sprememb do digitalne preobrazbe, bolj kot kdaj koli prej potrebujemo odprto, pogumno in povezano znanost.«

Osrednji festivalski program so zaznamovali trije vsebinsko bogati dogodki, ki so vsak na svoj način osvetlili aktualne izzive raziskovanja in visokega šolstva v evropskem prostoru:

Pri okrogli mizi »Soustvarjanje programov EU in pogled naprej«, ki jo je moderiral prof. dr. Dean Korošak, so sodelujoči razpravljali o prihodnosti evropskih raziskovalnih in izobraževalnih programov, o priložnostih vključevanja slovenskih visokošolskih ustanov ter o pomembnosti sodelovanja in povezovanja v okviru evropskega raziskovalnega prostora. Premierni FestUM Talks je bil priložnost za predavatelje, da so z nami delili izjemno raznolike in navdihujoče poglede na znanost. Udeleženci so izvedeli, kako delo in nedelo vplivata na naše duševno in telesno zdravje, kako je lahko tudi gostoljubje predmet znanstvenega raziskovanja, kakšna je prihodnost energetike in raziskovanje vesolja ter kako se raziskovalna pot oblikuje v mrežo in sodelovanje. Okrogla miza »Kako beg možganov in kroženje znanja spreminjata pogoje za znanstvenoraziskovalno delo« je pod moderacijo prof. dr. Lidije Fras Zemljič odprla vprašanja o mobilnosti raziskovalcev, vračanju znanja v domače okolje ter vlogi univerz in lokalnih skupnosti pri ustvarjanju pogojev za kroženje idej, znanja in talentov.

V spremljevalnem delu festivala so se udeleženci lahko poglobili v umetniška dela umetnic v okviru razstave UMetnost: Povezani v ustvarjalnosti in pod Arkadami UKM odgovarjali na trivialna vprašanja o znanosti. Pod strokovnim vodstvom izr. prof. Uroša Lobnika smo na sprehodu odkrivali Arhitekturno dediščino Univerze v Mariboru – od renesančne Baroničine hiše in dragocenih knjižnih zakladov Maistrove knjižnice v UKM do sodobne arhitekture Medicinske fakultete, ki s svojo odprtostjo ponazarja zrelost in napredni duh univerze.

FestUM 2025 je ponovno dokazal, da znanost ni oddaljena od vsakdana, temveč ga soustvarja. Univerza v Mariboru tako z veseljem že zre v prihodnje leto, ko bomo ponovno skupaj praznovali znanost in njeno moč povezovanja.

Dogodek so podprli: AGE LAB EUROPE, SkyLabs, Elektro Maribor, Skupina stroka.si, Plinarna Maribor.