Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru je v oktobru organizirala strokovni posvet o turističnih destinacijah in tveganjih. Namen dogodka je bil prispevati k večji ozaveščenosti turistične in širše skupnosti o potencialnih tveganjih ter še bolj o smiselnih in pričakovanih odzivih nanje.

V času hitrih sprememb ter vse večjih in vse bolj raznovrstnih tveganj se turistične destinacije soočajo s kompleksnimi vprašanji, ki zahtevajo celovit premislek in usklajeno delovanje. Da je prostora za razpravo o teh izzivih še veliko, so potrdili tudi udeleženci posveta, predstavniki destinacijskih in drugih turističnih oziroma s turizmom povezanih organizacij iz različnih delov Slovenije.

Kje se začne in konča odgovornost turistične destinacije?

Posvet je s predstavitvijo problematike odprl raziskovalec Fakultete za turizem UM Nejc Pozvek, ki je izpostavil ključna vprašanja odgovornosti destinacij pri načrtovanju, trženju in prodaji turističnih produktov v okoliščinah potencialnih tveganj.

Kaj nam zares preti in kaj gre lahko narobe? Komu in kako (če sploh) ter kdaj to povedati, sporočiti Kako naj destinacije jasno in z vso pričakovano odgovornostjo pristopijo h komunikaciji tveganj, ki so jim, predvsem pa so jim lahko njihovi gostje, izpostavljeni?

Pozvek je predstavil različne vrste kriz, njihove časovne značilnosti in ustrezne odzive ter poudaril pomen odpornosti destinacij, ki presega zgolj krizno upravljanje. Posebno pozornost je namenil ranljivosti turistov, ki se lahko zaradi nepoznavanja lokalnih razmer, vremenskih značilnosti, terena ali jezika ob nepredvidenih dogodkih znajdejo v zahtevnem položaju. Zato je ključnega pomena premišljeno in dosledno komuniciranje z obiskovalci pred prihodom, med bivanjem ter ob morebitnih kriznih dogodkih in po njih.

Podnebne spremembe prinašajo nova tveganja za turizem

Dr. Maja Turnšek, izredna profesorica na Fakulteti za turizem UM in raziskovalka na področju podnebnih sprememb, je predstavila podnebna tveganja in vse pogostejše krizne dogodke, povezane s podnebnimi spremembami. Opozorila je na prihodnje podnebne scenarije in prilagoditve, ki jih bodo nove razmere zahtevale tudi od turističnega sektorja.

Predstavila je tudi rezultate dela v okviru projekta »Podlage za določanje ranljivosti in prilagajanja na podnebne spremembe v statističnih regijah«. Na primeru Posavja je prikazala ocene izpostavljenosti in ranljivosti turističnih dejavnosti glede na različne podnebne scenarije ter priporočene ukrepe za prilagajanje pričakovanim spremembam. Ob tem je poudarila, da poleg prilagajanja ne smemo zanemariti niti zmanjševanja lastnih vplivov na podnebje.

Kako komunicirati tveganja, ne da bi odvračali obiskovalce?

Mednarodni pogled na tematiko je prispeval Jon Heshka, strokovnjak za upravljanje tveganj v turizmu s kanadske univerze Thompson Rivers v Kamloopsu.

V svojem predavanju se je osredotočil na vprašanje, kako lahko turistične destinacije in ponudniki učinkovito komunicirajo tveganja, ne da bi pri tem negativno vplivali na privlačnost destinacije oziroma odločitve obiskovalcev.

Predstavil je številne primere, predvsem s področja aktivnosti na prostem, od nezgod in neustreznih odzivov turističnih ponudnikov, ki so se v nekaterih primerih končali tudi s sodnimi postopki, do primerov dobrih praks. Ti temeljijo na strokovno podprtem pristopu, poznavanju nevarnosti, ki so jim lahko izpostavljeni obiskovalci, ter odgovornem in pravočasnem komuniciranju tveganj.

Izmenjava izkušenj potrdila pomen nadaljnjega sodelovanja

Posvet se je zaključil z vodeno razpravo o izzivih slovenskih turističnih destinacij in podjetij pri upravljanju in komuniciranju tveganj. Izmenjava mnenj, izkušenj in pogledov predstavnikov turističnega sektorja je odprla številna pomembna vprašanja ter potrdila aktualnost obravnavane tematike.

Udeleženci so ob zaključku poudarili pomen nadaljnjega ozaveščanja, izmenjave znanja in sodelovanja na področju odgovornega upravljanja ter komuniciranja tveganj v turizmu.