Zgodovina

brez znanja ni napredka.jpg
Seja sveta Združenja visokošolskih zavodov (3.7.1975)

 

Začetki visokega šolstva v Mariboru segajo v 19. stoletje, natančneje v leto 1859, ko je lavantinski škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež škofije iz St. Andraža v Labotski dolini na Koroškem v Maribor in kmalu zatem tukaj razglasil tudi ustanovitev slovenskega bogoslovnega učilišča. S tem je Maribor dobil svojo prvo visokošolsko ustanovo, ki je postala pomembno žarišče slovenske verske, narodnostne, kulturne in znanstvene misli na slovenskem Štajerskem. Pomembni prelomnici sta tudi leto 1863, ko je bilo zasnovano dvoletno učiteljišče in leto 1888, ko je le-to preraslo v štiriletno.

 

Neposredni predhodnik današnje Univerze v Mariboru pa je Združenje visokošolskih zavodov Maribor, ki je bilo ustanovljeno leta 1961 in je združevalo prve višje strokovne šole, ki so bile ustanovljene med leti 1959 in 1961. Prva je bila med njimi Višja komercialna šola, sledila ji je Višja tehniška šola s strojnim, elektro, tekstilnim, gradbenim in kemijskim oddelkom. Leta 1960 so bile ustanovljene še Višja agronomska, Višja pravna in Višja stomatološka šola, slednja je delovala le do leta 1970.  Leta 1961 je bila ustanovljena Pedagoška akademija kot prva visoka šola v Mariboru, ki se je leta 1986 preimenovala v Pedagoško fakulteto. V tem obdobju je bila ustanovljena tudi Višja šola za organizacijo dela v Kranju, ki je leta 1972 postala članica Združenja visokošolskih zavodov Maribor. S šestimi visokošolskimi zavodi je postal Maribor močno visokošolsko središče, ki se je leta 1975 oblikovalo v Univerzo v Mariboru.

 

Ustanovitev Univerze v Mariboru in razmah raziskovanja sta pospešila razvoj višjih šol, ki so se postopoma oblikovale v visoke šole in kasneje v fakultete. V letu 1993 je bila ustanovljena Visoka zdravstvena šola, ki je dve leti kasneje prav tako postala članica Univerze v Mariboru. Istega leta se je takratna Tehniška fakulteta preoblikovala v štiri nove fakultete in Univerzo v Mariboru je tako ob prelomu tisočletja sestavljalo devet fakultet in ena visoka strokovna šola. Kot članica se ji je leto kasneje pridružila še Univerzitetna knjižnica Maribor.

 

Na pragu tretjega tisočletja so se Univerzi v Mariboru pridružile še tri fakultete: v letu 2003 na novoustanovljena Medicinska fakulteta (ta je prve študente vpisala v študijskem letu 2004/2005) in že prej ustanovljena Fakulteta za policijsko-varnostne vede (danes Fakulteta za varnostne vede)  s sedežem v Ljubljani, ter leto kasneje še Fakulteta za logistiko s sedežem v Celju, ki je prvim študentom odprla svoja vrata v študijskem letu 2005/2006.

 

V študijskem letu 2006/2007 se je Univerza v Mariboru povečala za dve novi članici. Pedagoška fakulteta se je namreč preoblikovala v tri nove fakultete: Pedagoško fakulteto, Filozofsko fakulteto in Fakulteto za naravoslovje in matematiko. V letu 2007 pa še za eno članico, Fakulteto za energetiko s sedežem v Krškem, ki je prve študente vpisala v študijskem letu 2008/2009.

 

Najmlajša članica Univerze v Mariboru je v letu 2011 ustanovljena Fakulteta za turizem, s sedežem v Brežicah, ki je prve študente vpisala v študijskem letu 2012/2013.

 

Na fakultetah študira okrog 18 000 študentov, zanje pa skrbi približno 1700 zaposlenih. Tako študentje kot tudi profesorji imajo na razpolago Univerzitetni športni center Leona Štuklja in Študentske domove Univerze v Mariboru.



Rektorji Univerze v Mariboru:

 

ZGODOVINA STAVBE REKTORATA

 

Osrednja stavba Univerze v Mariboru na Slomškovem trgu 15 je bila zgrajena v letih 1884-86 kot poslopje Splošne hranilnice (današnje južno krilo stavbe, kjer se nahajajo tudi vse dvorane, RCUM) in Dekliške šole (današnje severno krilo stavbe, kjer se nahajajo strokovne službe univerze in rektorat) v novorenesančnem slogu. Danes je stavba pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo, saj jo stroka uvršča med najlepše historične zgradbe v Mariboru.
 
Po koncu 2. svetovne vojne je bila stavba v celoti namenjena izobraževanju, v njej so delovale osnovna šola, Srednja tekstilna šola in Frizerska šola, v 90. letih pa je Mestna občina Maribor stavbo namenila Univerzi v Mariboru. Obnova stavbe je potekala kar štiri leta (1996-2000), pri tem je bilo ugotovljeno, da so bili pri gradnji koncem 19. stoletja uporabljeni različni materiali, kar je imelo za posledico, da je bilo stopnišče v južnem delu potrebno v celoti porušiti in zgraditi  na novo. Začetek obnovitvenih del je med svojim obiskom v Mariboru blagoslovil Papež Janez Pavel II (spominska plošča, ki jo je papež blagoslovil visi ob glavnem vhodu v stavbo).
 
Top-2.jpg
Blagoslov Papeža Janez Pavla II
 
Arhitekt prenove osrednje univerzitetne stavbe Boris Podrecca je na novo osmislil tudi osrednji dvoriščni prostor, ki ga je poglobil in vanj umestil Veliko dvorano (Aulo Magno) ter vanjo preko poševne strehe omogočil vstop dnevne svetlobe.
 
Prenova stavbe je zajemala izvedbo protipotresne zaščite objekta, zamenjavo lesenih stropnih konstrukcij, celotno zamenjavo stavbnega pohištva in kompletnih instalacij, izgradnjo novega južnega stopnišča in Velike dvorane, montažo panoramskih dvigal, sanacijo temeljev in fresk ter dobavo in vgradnjo nove notranje opreme.
 
Top-6.jpg
Odprtje prenovljene stavbe Rektorata UM (14.9.2000)

 

 



 

Urednik strani: Alenka Ribič
 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Prijava