Naloge rektorja

Rektor organizira, vodi delo in poslovanje univerze, predstavlja in zastopa univerzo in opravlja še naslednje naloge:

  1. usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno oz. umetniško in drugo delo na univerzi
  2. sklicuje in vodi seje senata univerze in skrbi za izvrševanje njegovih sklepov in sklepov upravnega odbora univerze
  3. skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze
  4. ima pravico in dolžnost opozoriti organe in delavce s posebnimi pooblastili univerze in članic univerze na nezakonite odločitve in jih v primerih, ko ti na teh odločitvah vztrajajo, zadržati in o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo
  5. skrbi za uresničevanje razvojnega načrta univerze in letnega finančnega načrta
  6. predlaga senatu univerze ustanavljanje in organizacijske spremembe univerzitetnih kateder, inštitutov in centrov ter imenuje njihove predstojnike
  7. določi organizacijo in sistemizacijo univerze in njenih članic s splošnim aktom univerze, skladno s statutom
  8. na predlog dekana odloča o delovnih razmerjih visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvajanje študijskih, znanstveno-raziskovalnih in umetniških programov iz nacionalnega programa visokega šolstva
  9. na predlog dekana članice oz. na predlog pooblaščenega delavca odloča o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerji drugih delavcev na univerzi oz. članici za nedoločen čas
  10. na predlog glavnega tajnika oz. na predlog dekana članice daje soglasje za delo pri drugih pravnih osebah
  11. imenuje glavnega tajnika univerze na osnovi javnega razpisa in predhodnega mnenja senata univerze
  12. na predlog dekana članice imenuje tajnika članice ter ga lahko razreši iz razlogov po 285. členu Statuta UM
  13. odloča o delovnih razmerjih delavcev rektorata in organizacijskih enot na nivoju univerze ter imenuje vršilce dolžnosti za posamezne funkcije oz. dela
  14. razpisuje volitve v organe univerze, če statut ali drug splošni akt univerze ne določa drugače
  15. ustanavlja, imenuje in razrešuje delovne skupine, komisije in druga delovna telesa na nivoju univerze
  16. najmanj enkrat letno poroča o delu univerze senatu in upravnemu odboru univerze ter ustanovitelju univerze
  17. promovira doktorje znanosti in častne doktorje
  18. podeljuje univerzitetna priznanja in nagrade
  19. skrbi za izvajanje ukrepov zagotavljanja kakovosti univerze in izvaja razvojni program univerze
  20. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem statutom ali drugimi splošnimi akti univerze.

 

Rektor univerze lahko za opravljanje nalog iz drugega odstavka tega člena s posebnim aktom pooblasti dekane oz. druge pooblaščene delavce univerze in članic.

Rektor univerze zagotavlja zakonitost dela ter učinkovitost poslovanja univerze. Za svoje delo rektor odgovarja senatu univerze, upravnemu odboru univerze in akademskemu zboru univerze.

Rektorja univerze izvolijo vsi visokošolski učitelji in znanstveni sodelavci, ki so na univerzi zaposleni s polnim delovnim časom. Volilno pravico ima tudi predstavnik študentskega sveta vsake članice univerze .

Rektor univerze je izvoljen za dobo štirih let, vendar največ dvakrat zaporedoma.«

Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oz. praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi.

V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve.

Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni.

Kandidate za rektorja lahko predlagajo senati članic univerze in študentski svet univerze.

Za rektorja je lahko izvoljen javno priznan visokošolski učitelj univerze z nazivom redni profesor, ki izkazuje:

  • da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti
  • da je na osnovi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo
  • da je vesten, zgleden in uspešen pri opravljanju svojih zadolžitev.

Za zbiranje in urejanje predlogov za rektorja, imenuje senat univerze posebno komisijo, ki jo sestavljajo glavni tajnik univerze in štirje visokošolski učitelji.

Komisija iz prejšnjega odstavka preveri, ali kandidati izpolnjujejo s statutom določene pogoje, pridobi soglasje kandidatov, pripravi poročilo o poteku kandidacijskega postopka in ga skupaj s seznamom predlaganih kandidatov do konca maja predloži senatu univerze in akademskemu zboru univerze.

Senat univerze in akademski zbor univerze obravnavata poročilo o poteku kandidacijskega postopka. V primeru, da sta kandidata za rektorja samo dva, se šteje, da je kandidatura kandidatov potrjena in se izvedejo neposredne in tajne volitve.

V primeru, da je predlaganih več kandidatov za rektorja, se ti predstavijo akademskemu zboru univerze, ki po obravnavi opravi kandidacijski postopek v obliki predhodnih tajnih volitev na seji akademskega zbora univerze.

Akademski zbor univerze izvede volitve s tajnim glasovanjem na način, da izmed vseh kandidatov izbere z večino glasov dva kandidata za rektorja. V primeru, da drugi in tretji kandidat dobita enako število glasov, se ponovijo volitve med navedenima  kandidatoma, s tem da je izvoljen tisti, ki prejme večino glasov. Če je tudi v primeru ponovnega glasovanja enako število glasov med kandidatoma, odloči akademski zbor univerze, kateri od obeh kandidatov, ki imata enako število glasov, je potrjen kot kandidat.

Če ponovno kandidira oseba, ki opravlja funkcijo rektorja univerze, ta oseba ne more glasovati v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena.«

Študentski svet posamezne članice univerze predhodno izvoli s tajnim glasovanjem z večino glasov predstavnika študentskega sveta članice, ki ima pravico voliti rektorja.

Izmed kandidatov, ki jih akademski zbor univerze potrdi in določi skladno s členom 280. se izvedejo neposredne in tajne volitve, na katerih lahko volijo rektorja vsi visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so zaposleni na univerzi s polnim delovnim časom (redna zaposlitev na Univerzi v Mariboru). Volilno pravico ima tudi predstavnik študentskega sveta vsake članice univerze.

Za rektorja univerze je izvoljen tisti kandidat, ki je prejel večino glasov volilnih upravičencev, ki so glasovali.

Univerza ima praviloma štiri prorektorje, ki pomagajo rektorju univerze pri opravljanju nalog na področjih, ki jih določi rektor. Po potrebi ima lahko univerza tudi več prorektorjev.

Tri prorektorje izvoli senat univerze iz vrst visokošolskih učiteljev, prorektorja za študentska vprašanja pa iz vrst študentov ali pa iz vrst visokošolskih učiteljev, na predlog novo izvoljenega rektorja.

Prorektorje iz vrst visokošolskih učiteljev izvoli senat univerze za enako mandatno dobo kot rektorja, prorektorja iz vrst študentov pa za dobo dveh let s tem, da je lahko še enkrat izvoljen.

Prorektorji, ki so voljeni iz vrst visokošolskih učiteljev, nadomeščajo rektorja univerze z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima rektor univerze.

Za prorektroja univerze iz vrst visokošolskih učiteljev je lahko izvoljen kdor izpolnjuje pogoje, ki so s tem statutom določeni za rektorja univerze s tem, da ni pogoj naziv rednega profesorja.

Za prorektorja iz vrst študentov je lahko izvoljen zgleden študent, ki uspešno in aktivno sodeluje v študijskem in raziskovalnem procesu.

Volitve prorektorjev univerze razpiše senat univerze istočasno z volitvami rektorja univerze.

Izmed predlaganih kandidatov izbere novo izvoljeni rektor kandidate za prorektorje, o katerih senat univerze glasuje.

Za prorektorja univerze je izvoljen tisti kandidat, ki je prejel večino glasov vseh članov senata, ki
so glasovali.

Rektor in prorektorji univerze so lahko predčasno razrešeni:

  1. na lastno zahtevo
  2. če s svojim delom huje ali večkrat kršijo predpise, statut ali druge splošne akte univerze ali če neutemeljeno nočejo izvrševati zakonitih sklepov organov univerze ali očitno ravnajo v nasprotju z njimi
  3. če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom ali s prekoračenjem pooblastil prizadenejo univerzi ali njenim članicam večjo škodo, ali če bi zaradi njihovega nevestnega ali nepravilnega dela taka škoda lahko nastala
  4. če so bile z izvajanjem njihovih sklepov kršene zakonite pravice delavcev, ali študentov, ali je bila po njihovi krivdi povzročena škoda univerzi ali članicam univerze
  5. če so izgubili naziv ali jim je prenehalo delovno razmerje v univerzi oz. če je prorektor iz vrst študentov izgubil status študenta.
    Razrešitev rektorja lahko predlaga akademski zbor univerze ali senat univerze z dvotretjinsko večino vseh svojih članov. Razrešitev rektorja se izvede po enakem postopku kot je bil izvoljen.



Glasovanje o razrešitvi rektorja se opravi v roku šestdeset dni od sprejema predloga iz drugega odstavka tega člena. V primeru, da je razrešitev rektorja sprejeta, se opravijo nove volitve za rektorja v roku šestdeset dni od dneva glasovanja o razrešitvi. Razrešeni rektor vrši dolžnosti rektorja do izvolitve novega.

V primeru, da predlog za razrešitev rektorja ni sprejet se razpišejo nove volitve v organ, ki je predlagal razrešitev rektorja, ki se opravijo v roku trideset dni na osnovi rokov iz tretjega odstavka tega člena.​

Urednik strani: Lidija Gregorec
 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Prijava