Ohranjanje kulturne in naravne dediščine prazgodovinskih naselbin - KAŠTELIRJEV
Datum objave: 18. 05. 2021

Univerza v Mariboru v sodelovanju z Občino Komen, Občino Izolo, Inštitutom IRRIS, Istarsko županijo, Občino Lanišće, Občino Mošćenička Draga in zavodom Park prirode Učka zaključuje projekt KAŠTELIR. Projekt se osredotoča na ohranjanje in promocijo kulturne ter naravne dediščine prazgodovinskih naselbin – gradišč ali kaštelirjev iz bronaste in železne dobe na Krasu in v Istri. Cilj projekta je gradišča predstaviti na uporaben in z inovativnimi metodami podprt način. Projekt se izvaja v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija – Hrvaška, v trajanju od oktobra 2018 do junija 2021. Na današnji novinarski konferenci so projekt predstavili Astrid Prašnikar, vodja projekta, prof. dr. Mitja Kaligarič s Fakultete za naravoslovje in matematiko UM, prof. dr. Darko Darovec s  Filozofske fakulteta UM in Gregor Fištravec, raziskovalec na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM.


Rdeča nit projekta so ostanki gradišč, ki so se pri nas pojavila v bronasti, razcvet pa doživela v železni dobi. Danes jih zaraščata grmovje in gozd. Z izseljevanjem, zaraščanjem, izgubo tradicije in povezav s starodavno preteklostjo, se izgublja tudi znanje o tam rastočih rastlinah in njihovi uporabi. Zato je želja ta znanja obuditi, predstaviti in vzbuditi zanimanje tako pri turistih, kot pri domačinih, ki bi z novimi turističnimi produkti lahko ustvarjali tradicionalne izdelke po starih metodah in recepturah.

 

Sodelujoči na projektu so v okviru tematskega sklopa Gradišča iz sedanjosti v preteklost za trajnostno prihodnost oblikovali ustrezne strokovne vsebinske podlage, ki bodo ključne za razumevanje problematike oživljanja gradišč. V okviru zasledovanega koncepta projekta KAŠTELIR, ki želi na obravnavanem območju vzpostaviti t. i. "deželo Kaštelirjev", so evidentirali vsa znana arheološka najdišča z omembo gradišča/kaštelirja v 3 slovenskih regijah: goriški, obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji (skupno 215 SLO gradišč). Izvedeno je bilo evidentiranje vseh znanih arheoloških najdišč z omembo gradišča/kaštelirja na hrvaški strani meje (v Istri in Kvarnerju) – skupno 438 HR gradišč.

 

ozida_03.jpg


​S strokovnjaki s področja arheologije so koordinirali končni izbor 24 najpomembnejših gradišč iz vseh 3 slovenskih regij in končni izbor 24 najpomembnejših gradišč na hrvaški strani meje (v Istri in Kvarnerju). V skladu z zastavljenimi cilji projekta so oblikovali končni temeljni koncept za poglobljeno obravnavo ter pisno in slikovno predstavitev posameznih izbranih gradišč. Vsak opis obsega zgodovinski in arhitekturni pregled ter prikaz značilnosti pripadajoče krajine, kulture in kulturne dediščine. Opisi so opremljeni s fotografijami gradišč ter njihove kulturne dediščine in bodo uporabljeni v nadaljnjih dosežkih projekta, ki so namenjena turistični promociji gradišč. Izdelali so 15 zemljevidov, ki bodo predstavljali temelj za e-itinerarije (načrte potovanja oz. doživljajske poti) v okviru dosežka mobilne aplikacije KAŠTELIRJI ROAD in turistične pakete. Zemljevidi prikazujejo čezmejni itinerar in izpostavljajo tista gradišča, ki so od Krasa do Kvarnerja že "odprta" za javnost, a žal zelo slabo obiskana oz. nepoznana. 


 map kaštelir.png


Eden od rezultatov projekta bodo tudi 3D digitalni modeli/makete 4 ključnih izbranih gradišč, izdelani z najnovejšo računalniško tehnologijo, in sicer tako, da jih je mogoče prikazovati v obliki posameznih slik in v obliki filmske projekcije ter pozneje še dopolnjevati oziroma nadgrajevati.

 

Na področju botanike, projekt podrobneje obravnava 4 konkretna gradišča (Debela Griža v okolici Komna, kaštelir v okolici Kort, kaštelir v okolici Račje vasi v občini Lanišće in Ozido v okolici Mošćeničke drage). V okolici vsakega so vzpostavili dve botanični poti, ki sta v digitalni obliki dostopni preko aplikacije Kaštelir Road. Poti vsebujejo slike in informacije o prisotnih rastlinskih vrstah, krajini in naravnih pojavih. Poti so različnih dolžin in predstavljajo tako krajše, kot celodnevne izlete.


Kras_dolga_12b.jpg


V sklopu projekta je Fakulteta za naravoslovje in matematiko vzpostavila tudi  semensko banko uporabnih rastlin s projektnega območja. Ta vsebuje več kot 50 različnih vrst rastlin. Na ta način bodo prispevali k ohranjanju in dodatnemu zavarovanju genetskega materiala iz projektnega območja.


Izvedena je bila tudi prva etnobotanična študija na omenjenem območju. Izvajali so jo s pomočjo intervjujev lokalnega prebivalstva, predvsem o poimenovanju prisotnih rastlin ter o načinu njihove uporabe. Tako je nastala prva poglobljena etnobotanična študija območja, pridobljeno znanje o uporabi, vključno z recepti in zdravilno uporabo rastlin, pa shraniti za prihodnje rodove uporabnikov ali raziskovalcev.

 

Na področju Gradišča za trajnostni turizem so nastale vsebine o kulturni dediščini gradišč, ki predstavljajo osnovno gradivo za sodobno virtualno spletno platformo.

 

Projekt KAŠTELIR bodo zaključili z izvedbo 2-dnevne strokovne  konference, ki bo potekala 16. in 17. junija 2021, na kateri bodo sodelovali najuglednejši domači in tuji strokovnjake s področij zgodovine in arheologije, etnobotanike ter trajnostnega turizma. Ob zaključku obravnave gradišč na podlagi vseh treh omenjenih vidikov, bo izdana tudi obsežna, dvojezična monografija.

 

Najpomembnejši učinki projekta bodo v ozaveščanju ljudi o nujnosti ohranjanja kulturne dediščine in narave, ter vračanja k njej preko spoznavanja, nabiranja in gojenja ter predelave in uživanja uporabnih rastlin. Obenem projekt krepi tudi socialno življenje vasi na programskem območju, doprinaša k njihovi prepoznavnosti in povečanju pestrosti turistične ponudbe na območju od Krasa do Kvarnerja.

 

V okviru projekta je izšla tudi knjiga »Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja«, izdana pri Univerzitetni Založbi Maribor, v slovenskem in hrvaškem jeziku. Na več kot 330 straneh je predstavljenih 150 najznačilnejših vrst uporabnih rastlin iz Območja Krasa, Istre in obrobja Kvarnerja (Slovenija in Hrvaška), njihova praktična uporaba ter številne fotografije. Knjiga – vodič po uporabnih divjih rastlinah – je namenjena širšemu krogu bralcev, ki jih zanima narava in življenje z njo. Knjigi sta dostopni v spletni in tiskani obliki.​


 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Piškotki | Prijava