Univerza v Mariboru in podjetje SAB-LS sta podpisala pogodbo o utirjanju prvega slovenskega nanosatelita v orbito
Datum objave: 5. 04. 2019

​Satelit TRISAT, ki je skoraj v celoti plod slovenskega znanja in so ga razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, skupaj s podjetjem Skylabs, se po letih razvoja bliža izstrelitvi v vesolje.​


Projekt po besedah rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravka Kačiča predstavlja pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije. "To je dokaz, kako lahko na začetku študentski projekt prerase v pomemben projekt za slovensko industrijo in okolje," je dejal.


"Nanosateliti predstavljajo pomemben segment v današnji vesoljski industriji, saj lahko novo tehnologijo hitro in poceni prenašajo v vesolje. Nova tehnologija se tako demonstrira in ovrednoti mnogo hitreje in ceneje, kar zmanjšuje finančna tveganja na tem področju," je pojasnil.


Z izvršnim direktorjem SAB-LS Marcom Marianijem je podpisal pogodbo o utirjanju nanosatelita Trisat v njegovo sončno sinhrono orbito na višini 500 kilometrov kot tovor na raketi Vega C podjetja Arianespace.


DSC09618.JPG 


Podjetje SAB-LS nastopa v vlogi podizvajalca družbe Arianespace za utirjanje nanosatelitov v sklopu programa misije za mala vesoljska plovila (SSMS) Evropske vesoljske agencije (ESA). V ciklu razvoja vesoljske misije satelita je utirjanje satelita v njegovo tirnico z nosilno raketo pomemben korak, saj misijo prvič izpostavi velikemu tveganju.


Podpisa pogodbe se je udeležil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, po besedah katerega se z dogodkom na Univerzi v Mariboru nakazuje pot prihodnjega razvoja slovenskega gospodarstva na tehnološkem področju in kaže, da je Slovenija pomemben del vesoljskih tehnologij in s tem tudi ESA.


DSC08691.JPG 


Ena od posebnosti okoli pet kilogramov težkega nanosatelita, katerega življenjsko dobo ocenjujejo na šest let, je po besedah vodje projekta Trisat doc. dr. Iztoka Krambergerja dejstvo, da je skoraj v celoti plod slovenskega znanja. "Skoraj ves razvoj je bil storjen v Sloveniji, razen sončnih panelov," je pojasnil.


DSC08752.JPG


Glavni namen misije Trisat je prikaz oziroma testiranje robustnosti vesoljske elektronike. ˝V osnovi gre za tehnološko demonstracijo. Tehnološka demonstracija pa je zelo pomembna z gospodarskega vidika. Podsistemi satelita se sicer že prodajajo, s preizkusom v vesolju pa lahko močno zvišaš zaupanje v produkt," je dodal doc. dr. Iztok Kramberger.


 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Prijava