Univerza v Mariboru in XENYA d.o.o. podpisali pogodbo o dobavi opreme za ''HPC - RIVR''
Datum objave: 22. 03. 2019


Univerza v Mariboru in podjetje XENYA d.o.o. sta podpisali pogodbo o dobavi opreme za projekt »Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur HPC – RIVR«, katerega prijavitelj in koordinator je Univerza v Mariboru, z dvema konzorcijskima partnerjema, Institutom informacijskih znanosti (IZUM) in Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ). Celoten projekt je vreden 20 MIO EUR, trajanje projekta je od 1. 3. 2018 do 15. 9. 2020. Gre za bistveno nadgradnjo obstoječih HPC zmogljivosti na nacionalnem nivoju, z lastno zasnovo strojne in programske arhitekture.


Podpis pogodbe_UM_1.JPG

 Peter Reinhardt, tehnični direktor XENYA d.o.o., prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, dr. Izidor Golob, vodja RCUM


Za Univerzo v Mariboru bo pridobitev zagotovila vzpostavitev odprto dostopne raziskovalne infrastrukture in okolja za izvedbo neodvisnih raziskav v okviru učinkovitega sodelovanja z gospodarstvom v splošno korist in za potrebe gospodarstva kot celote. Prav tako bo spodbujala raziskovalne aktivnosti in njihov prenos v gospodarstvo preko učinkovitega sodelovanja, pri čemer se rezultati sodelovanja splošno, obsežno in nediskriminatorno razširjajo po načelu odprtih raziskovalnih podatkov (Open Research Data). Okrepila bo povezovanje med akademsko sfero in gospodarstvom ter hkrati krepitev raziskovalnega potenciala institucij znanja in razvojno naravnanih gospodarskih subjektov preko izkoriščanja zmogljivosti nacionalnega vozlišča HPC RIVR. Omogočila bo tudi prenos znanja in dobrih praks HPC doma in iz tujine, ki bodo imele vpliv na inovativne razvojno raziskovalne aktivnosti, ustvarjanje novega znanja in njegovo uporabo v okviru raziskovalnih projektov v obliki namenskih izobraževanj, delavnic in strokovnih srečanj.


''Današnji podpis pogodbe pomeni prelomno pridobitev tako za Univerzo v Mariboru kot tudi za vzhodno regijo in Maribor, saj bo prispeval k razvoju številnih raziskav na mnogih znanstvenih področjih, bo pa tudi znaten prispevek k razvoju gospodarstva'', je še ob podpisu dejal rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič.


Podpis pogodbe_UM_2.JPG

 Peter Reinhardt, tehnični direktor XENYA d.o.o., prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru


Dobavitelj, podjetje XENYA d.o.o., je bil na javnem razpisu izbran kot najugodnejši, in bo tako dobavil omrežno opremo, diskovne kapacitete, GPU računska vozlišča, ter strežnike in računska vozlišča. Skupna vrednost pogodbe je 1.692.349,84 EUR. Dobavitelj mora opremo, ki je predmet te pogodbe, dobaviti in namestiti najkasneje v roku devetdeset (90) dni od veljavnosti pogodbe na lokacijo posebnega računalniškega zabojnika.

Za eksperimentalni HPC bo skrbel Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM), ki za cca. 1700 zaposlenih, več sto zunanjih sodelavcev in več kot 20.000 študentov zagotavlja vrhunske storitve informacijske tehnologije. V primerjavi s primerljivimi inštitucijami po svetu zaposleni in študenti ne samo da glede dostopa do IT storitev niso v ničemer prikrajšani, temveč so mnogim za zgled; RCUM je tudi ena od vodilnih inštitucij v urejenosti na področju upravljanja identitet in dostopov.

Univerza v Mariboru je za potrebe HPC zaposlila 6 sodelavcev, pravkar pa je objavljen razpis še za eno delovno mesto​​ in vabimo k prijavi​.


​Več informacij o projektu spodaj in na https://it.um.si/novice/​ 


HPC RIVR logo.jpg   Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR

Osnovne informacije o projektu

Projekt "Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC[1] RIVR[2]" je namenjen vzpostavitvi nacionalnega superračunalniškega centra z glavnim ciljem krepitve nacionalnih visokozmogljivih računskih kapacitet za potrebe slovenskega raziskovalno-inovacijskega in gospodarskega prostora. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (80 %) ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (20 %), v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. Izvedba projekta bo pomembno prispevala k izpolnjevanju ciljev Deklaracije za sodelovanje na področju visoko zmogljivega računalništva (EuroHPC Joint Undertaking), s katero se je Slovenija kot država podpisnica zavezala k vzpostavljanju integrirane in dostopne visoko zmogljive računalniške infrastrukture.

Prijavitelj in koordinator projekta "HPC RIVR" je Univerza v Mariboru (UM), konzorcijski partnerji na projektu pa so Institut informacijskih znanosti (IZUM) in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ).

UM in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) sta dne 21. 12. 2018 sklenila pogodbo o sofinanciranju projekta v višini največ do 20.000.000,00 EUR. Trajanje celotnega projekta oz. izvajanja vseh aktivnosti na projektu je opredeljeno na obdobje od 1. 3. 2018 do 15. 9. 2020.

Splošni cilji projekta HPC RIVR so:

  • bistvena nadgradnja obstoječih HPC zmogljivosti na nacionalnem nivoju z vzpostavitvijo superračunalniškega vozlišča HPC RIVR v Mariboru z zmogljivostjo vsaj 1 petaFLOP/s, ki bo omogočila slovenskim raziskovalcem dostop do HPC raziskovalne infrastrukture, primerljive z infrastrukturami drugih evropskih držav;
  • vzpostavitev nacionalne mreže strateških HPC partnerjev na področjih S4 preko odprtega dostopa do HPC RIVR infrastrukture v skladu z Guidelines on FAIR Data management in Horizon 2020;
  • vzpostavitev nacionalnega podatkovnega skladišča v obsegu vsaj 21,6 PB za potrebe slovenskega raziskovalno-inovacijskega in gospodarskega prostora po načelu odprtih raziskovalnih podatkov skladno z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020;
  • vzpostavitev pogojev za hitrejšo in učinkovitejšo vključitev v ustrezno mednarodno ESFRI infrastrukturo, saj bo vzpostavitev nacionalnega vozlišča HPC RIVR ter razvoja HPC kompetenc tako konzorcijskih partnerjev, partnerjev SLING kot tudi drugih uporabnikov prispevalo k njihovemu enakovrednejšemu sodelovanju v mednarodnem prostoru;
  • vzpostavitev pogojev za učinkovito sodelovanje v okviru Deklaracije EuroHPC za vzpostavitev in razvoj evropske integrirane exascale superračunalniške infrastrukture, saj bodo zmogljivosti novo vzpostavljenega nacionalnega vozlišča HPC RIVR ter pridobljene HPC kompetence omogočale Sloveniji enakovredno sodelovanje pri vseevropskem razvoju exascale superračunalniške infrastrukture.

Poleg zgoraj navedenih splošnih ciljev operacije so specifični cilji projekta HPC RIVR naslednji:

  • vzpostavitev odprto dostopne raziskovalne infrastrukture in okolja za izvedbo neodvisnih raziskav v okviru učinkovitega sodelovanja z gospodarstvom v splošno korist in za potrebe gospodarstva kot celote;
  • spodbuditi raziskovalne aktivnosti in njihov prenos v gospodarstvo preko učinkovitega sodelovanja, pri čemer se rezultati sodelovanja splošno, obsežno in nediskriminatorno razširjajo po načelu odprtih raziskovalnih podatkov (Open Research Data);
  • okrepitev povezovanja med akademsko sfero in gospodarstvom ter hkrati krepitev raziskovalnega potenciala institucij znanja in razvojno naravnanih gospodarskih subjektov preko izkoriščanja zmogljivosti nacionalnega vozlišča HPC RIVR;
  • prenos znanja in dobrih praks HPC doma in iz tujine, ki bodo imele vpliv na inovativne razvojno raziskovalne aktivnosti, ustvarjanje novega znanja in njegovo uporabo v okviru raziskovalnih projektov v obliki namenskih izobraževanj, delavnic in strokovnih srečanj.

V okviru projekta HPC RIVR bodo še posebej podprta nova področja raziskav in razvoja novih storitev na področjih, ki pomembno zaznamujejo globalne trende na področju superračunalništva, in sicer:

  • nadgradnja računskih zmogljivosti obstoječe HPC raziskovalne infrastrukture z lastno zasnovo strojne in programske arhitekture, ki bo na voljo za raziskovalno in razvojno delo po načelu odprte raziskovalne infrastrukture ter razvoj znanj, virov in kadrov, ki so neposredno povezani s predmetom in cilji projekta;
  • vzpostavitev učinkovite strojne in storitvene infrastrukture za odprte raziskovalne podatke (z lastnimi originalnimi rešitvami dostopa do raziskovalnih podatkov);
  • vzpostavitev centra s podporo za hibridno infrastrukturo, kjer je mogoče programsko opremo nameščati in vključevati v posle v obliki virtualiziranih vsebnikov oziroma od okolja neodvisnih paketov, kar omogoča integracijo sistemov z drugimi oblikami in tehnologijami, kot so storitve na zahtevo in oblačne infrastrukture, npr. slovenski razvojni oblak, infrastrukturni sistemi, kakršen je Kubernetes, pa tudi uporabo istih sistemov v domačem okolju s strani posameznih raziskovalcev, ustanov ter gospodarskih subjektov; ta pristop je zelo pomemben saj omogoča enkapsulacijo celotne verige obdelave podatkov, tako da lahko npr. senzorska omrežja in druge tehnologije interneta stvari (IoT) mnogo preprosteje uporabljajo računsko infrastrukturo kot del zalednega sistema za obdelavo in analizo podatkov ter shrambo rezultatov;
  • integracija s sistemi za visoko prepustno računanje (high throughput computing, HTC) ter lokalnimi repozitoriji, kar bo omogočilo raziskave, razvoj in uporabo na tehnološko najbolj rastočih področjih, ki zahtevajo kombinacijo superračunalništva, velepodatkov, razpršenega mrežnega računalništva ter odprtih znanstvenih repozitorijev;
  • podpora najsodobnejšim metodam na področju znanosti o življenju ter genomike z ustrezno podporo za varovanje ter trajno hrambo podatkov v kontekstu medicinskih raziskav in diagnostike je ključna za spodbujanje v Sloveniji zelo uspešne dejavnosti na področju modeliranja celičnih procesov, kakršni so staranje, degenerativne bolezni, npr. Alzheimerjeva bolezen, procesi metastaziranja rakavih tvorb z zgodnjimi fazami razvoja zdravil ter diagnostika in razvoj ciljnih terapij personalizirane medicine; iste metode bodo močno spodbudile tudi obstoječe raziskave na področju zoologije, ekologije, obdelave medicinskih slik, razvoja novih metod diagnostike v medicini ipd.;
  • razvoj in raziskave na področju strojnega učenja, umetne inteligence jezikovnih tehnologij, prepoznavanja slik, globokega učenja, naprednega strojnega modeliranja in analitike ter podatkovnega rudarjenja z velepodatki v kontekstu slovenskega raziskovalnega prostora ter rastočih industrijskih pobud, ker je v Sloveniji na tem področju močna tradicija, ki trenutno že daje veliko rezultatov na področju industrijskega sodelovanja, novih podjetij ter uspešnega raziskovalnega in projektnega dela, pri čemer je pomanjkanje infrastrukturne podpore z najsodobnejšimi arhitekturami pomembna ovira pri razvoju; s predvidenim vključevanjem področnih laboratorijev, ki bodo preko lastne infrastrukture vključeni v slovensko superračunalniško omrežje ter sisteme HPC RIVR, pričakujemo razvoj trajnega sodelovanja s pomembnimi raziskovalnimi in razvojnimi skupinami po modelu sodelovanja med IJS in Evropsko vesoljsko agencijo;
  • na področju varovanja podatkov, sistemov varnih transakcij ter verig blokov, nizkolatenčne komunikacije v kontekstu borznega delovanja ter modeliranja trgov, finančnih analiz in modeliranja ter razvoja sistemov za anonimizacijo ter šifrirano varno hrambo podatkov bo infrastruktura omogočala eksperimentalne postavitve, uporabo širokopasovne povezave ter tesno sodelovanje med raziskovalnimi organizacijami ter industrijo pri souporabi vrhunskega okolja, ki bo po arhitekturi podobno predvidenim rešitvam v naslednji generaciji velikih evropskih superračunalnikov, ki med drugim naslavljajo tudi ta vprašanja.

 

V okviru operacije HPC RIVR bodo konzorcijski partnerji razvijali in nadgrajevali znanja in kompetence na področju HPC preko medsebojne izmenjave znanj in izkušenj, namenskega izobraževanja zaposlenih ter dejanskega dela na projektu vzpostavitve strojne in programske opreme HPC RIVR po lastni zasnovi. Prav tako se bodo znanja in kompetence na področju HPC nadgrajevale tudi širše pri uporabnikih infrastrukture HPC RIVR za raziskovalne in razvojne namene, še posebej iz gospodarstva.

Dejanska stalna razpoložljivost HPC RIVR infrastrukture bo omogočala sčasoma vse številčnejšo izkoriščanje te infrastrukture za izvajanje številnih študijskih in dejanskih znanstveno-raziskovalnih in razvojnih projektov in nalog, zaradi česar bodo uporabniki pridobivali znanja in kompetence na področju HPC, tako v formalni obliki preko izobraževanj, kakor tudi neformalno preko pridobljenih izkušenj pri dejanskem delu z uporabo HPC RIVR infrastrukture.

Za razliko od klasičnih centrov HPC, ki so prvenstveno namenjeni intenzivnemu računanju, bo HPC RIVR omogočal tudi obdelavo velike količine podatkov in hitro izmenjavo z ostalimi računskimi centri ter računanje na sodobnih enotah GPU. Osrednji superračunalniški sistem HPC RIVR računske zmogljivosti vsaj 1 petaFLOP/s bo postavljen v prostorih IZUM. Na Univerzi v Mariboru bo za razvojne aktivnosti in testiranje sistemskih in programskih rešitev vzpostavljen prototipni HPC RIVR sistem računske zmogljivosti vsaj 220 teraFLOP/s. Sistem HPC RIVR @ IZUM bo zagotavljal stalno razpoložljivo zmogljivost računanja, obdelave in shranjevanja podatkov za vse uporabnike, medtem ko bo sistem HPC RIVR @ UM omogočal poljubne možnosti rekonfiguracije in testiranja raznovrstnih HPC rešitev brez nevarnosti ogrožanja stabilnosti osnovnega vozlišča HPC RIVR @ IZUM. Dokazano boljše in stabilne rešitve se bodo periodično prenašale med sistemoma, ki bosta povezana z zmogljivo omrežno opremo visoke propustnosti (vsaj 100 Gbps).

 

Pripravil: vodja projekta red. prof. dr. Zoran Ren, prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru

[1] High Performance Computing

[2] Raziskovalna Infrastruktura Vzhodna Regija



mizš.jpg      EU skladi.jpg



 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Prijava