Povabilo avtorjema dr. Danijelu Ivajnšiču in dr. Mitji Kaligariču k sodelovanju
Datum objave: 12. 10. 2018

Članek avtorjev doc. dr. Danijela Ivajnšiča in red. prof. dr. Mitje Kaligariča s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru ter treh italijanskih kolegov z univerze Ca' Foscari v Benetkah z naslovim The fate of coastal habitats in the Venice Lagoon from the sea level rise perspective (Usoda obalnih mokrišč Beneške lagune z vidika dvigovanja morske gladine), nedavno objavljen v ugledni reviji Applied Geography (A''), je spodbudil urednika spletnega mesta Science Trends, da je povabil prvega avtorja, dr. Danijela Ivajnšiča, k pripravi kratkega poljudnega prispevka na osnovi omenjenega članka.​


Science Trends​ je spletno mesto, ki dnevno objavlja svetovne »top« novice iz znanstvenega sveta, razdeljene na področja tehnike, Zemlje, zdravja, živali in rastlin, družbe ter vesolja. Stran je zelo popularna v svetovnem merilu in služi približevanju najbolj odmevnih znanstvenih rezultatov laični javnosti in s tem popularizaciji znanosti. Dnevno stran obišče veliko bralcev, obiskuje jo okrog 500.000 raziskovalcev z vsega sveta. 


V originalnem članku The fate of coastal habitats in the Venice Lagoon from the sea level rise perspective (Usoda obalnih mokrišč Beneške bagune z vidika dvigovanja morske gladine) in v poljudnem povzetku na Science Trends​ avtorji poročajo o raziskavah v Beneški laguni. Beneška laguna je eden najbolj raziskanih ekosistemov na Zemlji, vendar so izsledki predhodnih objav dr. Danijela Ivajnšiča in dr. Mitje Kaligariča na to temo iz slovenskih obalnih mokrišč (neposredna povezava med mikro-nadmorsko višino in habitatnimi tipi v obmorskih mokriščih) ter inovativna metodologija zajema (LIDAR snemanje in terenski popisi) in analize podatkov pripeljala do skupnega projekta z univerzo Ca' Foscari v Benetkah.


Rezultat študije je že omenjeni članek. Vsebina obeh prispevkov se torej nanaša na klimatsko pogojeno dvigovanje morske gladine v Beneški laguni, uravnanem s pogrezanjem na eni in prirastjo močvirja na drugi strani ter na vpliv dvigovanja gladine na habitatne tipe v laguni. Ugotovili so, da bo proces dvigovanja morske gladine temeljno preoblikoval kopenske habitate v laguni; obmorska mokrišča lahko do konca stoletja po pesimističnih podnebnih scenarijih praktično izginejo, pričakovan odziv bo sicer značilno različen med severnim in južnim delom lagune. Uporabljen model je prenosljiv na druga obmorska mokrišča v zmernih geografskih širinah in ponuja aplikacije, ki so še kako koristne tistim, ki so zadolženi za pripravo strategij omilitvenih in prilagoditvenih ukrepov proti posledicam podnebnih sprememb.


Benetke_Science Trends.jpg


Benetke se »potapljajo« … kaj pa največje severnojadransko mokrišče, Beneška laguna?


Obmorska mokrišča.jpg


Obmorska mokrišča predstavljajo značilne habitate, vezane na določeno mikro-nadmorsko višino, ki so pogojeni z vlažnostjo, slanostjo in nutrienti. Skoraj vsi habitati predstavljajo zavarovane »Natura 2000« habitatne tipe.


 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Prijava