Po rektorjevih besedah moramo delo na univerzi razumeti kot poslanstvo, kot način življenja, in ne kot poklic
Datum objave: 19. 09. 2018

​Na Univerzi v Mariboru so 18. septembra 2018 z inavguracijo rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravka Kačiča in slavnostno predajo insignij obeležili Dan univerze. »Univerza je okolje, ki je zavezano ustvarjalnemu delu, od katerega širša družba pričakuje ustvarjanje novega znanja in novih spoznanj. To pa zahteva ustvarjanje pogojev dela, v katerih imajo zaposleni zagotovljen ustvarjalen akademski mir. Naše delo na univerzi moramo razumeti kot poslanstvo, kot način življenja, ne kot poklic. Premalo nas je, da bi si lahko privoščili povprečje. Premalo nas je, da bi bili videni v povprečju. Zato moramo biti realni in si želeti nemogoče,« je ob tem poudaril rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič.

 

Na današnji dan leta 1975 so v Mariboru slovesno razglasili ustanovitev druge slovenske univerze. Po dobrega pol stoletja je z velikimi napori ob vztrajnem delu številnih, delujočih znotraj po vojni oblikovanega akademskega kroga, ob prvi – Univerzi v Ljubljani – začela svojo pot druga slovenska univerza. To je bila pomembna pridobitev Slovenije, Maribor pa je dobil ustanovo, ki mu je dala razvojni impulz in ga postavila na zemljevid univerzitetnih mest. Po tistem, ko je leta 1975 rektorsko čast prevzel dotedanji predstojnik združenja visokih in višjih šol, zaslužni profesor dr. Vladimir Bračič, je kot deveti rektor Univerze v Mariboru na današnji slovesnosti rektorske insignije prevzel prof. dr. Zdravko Kačič, ki prihaja s Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko UM.


Tradicija pedagoškega izobraževanja sega sicer v leto 1863, ko je bilo zasnovano dvoletno učiteljišče, in v leto 1888, ko je le-to preraslo v štiriletno. Nastanek Univerze v Mariboru leta 1975 je pomemben mejnik tudi pri decentralizaciji slovenskega visokega šolstva, saj je študij postal dostopnejši večjemu številu študentov. V vseh teh letih je Univerza v Mariboru prerasla v ugledno ustanovo, katere primarna naloga in vodilo sta širjenje in plemenitenje znanja. V zadnjem obdobju se uvršča med 3 odstotke najboljših univerz na svetu.


_MG_0998 (002) (Small).jpg

 

Slavnostni govornik na današnji slovesnosti je bil svetovalec predsednika RS akad. dr. Boštjan Žekš, ki je poudaril: »Seveda je pomembno, kdo in kako vodi univerzo, zato je inavguracija novega rektorja vedno pomemben dogodek. Pri ustaljenih univerzah, kakršna je vaša, so glavni cilji že dogovorjeni in znani: kvalitetno raziskovalno delo, dobra pedagoška dejavnost, skrb za študente, dobre povezave z drugimi slovenskimi univerzami, aktivno mednarodno sodelovanje, dobre komunikacije z oblastmi itd. Važno pa je, kako se teži k tem ciljem. Tako da se sliši vsak glas na univerzi ter da se na koncu sprejme večinska odločitev, ki se je potem vsi zavedajo in držijo. Prav pri tem želim novemu rektorju mnogo uspeha.«

 

Inavguracije so se udeležili tudi predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan, predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akad. dr. Tadej Bajd, župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec, 10 rektorjev in prorektorjev partnerskih univerz ter številni drugi gostje.


_MG_0862 (Small).jpg 


Prof. dr. Zdravko Kačič se je rodil leta 1961 v Mariboru. Na Univerzi v Mariboru je zaposlen od leta 1990, kot asistent na takratni Tehniški fakulteti, od leta 2003 pa kot redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM). Od leta 2010 je predstojnik Inštituta za elektroniko in telekomunikacije, v obdobju med letoma 2011 in 2015 je bil prorektor Univerze v Mariboru za finančne zadeve. V preteklem študijskem letu je bil nosilec sedmih predmetov dodiplomskega in podiplomskega študija na študijskih programih Elektrotehnika in Telekomunikacije ter dveh predmetov na doktorskem študijskem programu Elektrotehnika. Njegova znanstvena bibliografija obsega več kot 650 bibliografskih enot, od tega 95 člankov, objavljenih v znanstvenih revijah, 190 člankov v zbornikih znanstvenih konferenc, 10 poglavij v monografskih publikacijah ter 44 končnih poročil o rezultatih raziskav. Je vodja raziskovalnega programa Napredne metode interakcij v telekomunikacijah, bil je tudi vodja več raziskovalnih projektov v okviru EU in projektov, izvedenih v sodelovanju z industrijo. Bil je gostujoči raziskovalec na Tehniški univerzi v Berlinu in gostujoči profesor na Tehniški univerzi v Münchnu, ZR Nemčija, ter na Univerzi Umea, Švedska, prav tako je imel več vabljenih predavanj na različnih evropskih univerzah.



_MG_0987 (Small).jpg


Rektor je dobil ob tej priložnosti povsem novo akademsko togo, ki so jo prvič zasnovali na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, na Oddelku za tekstilstvo, pod vodstvom prof. dr. Jelke Geršak. Oblikovalka je bila doc. dr. Sonja Šterman, medtem ko je prototip oblačila izdelal VB oblačilni inženiring iz Tešanovcev.



GOVOR PROF. DR. ZDRAVKA KAČIČA NA INAVGURACIJI REKTORJA OB DNEVU UNIVERZE V MARIBORU

(prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru)


Spoštovani

  • predsednik Državnega zbora Republike Slovenije,
  • predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,
  • predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
  • župan Mestne občine Maribor,
  • mariborski nadškof metropolit,
  • kolegi magnificence rektorji in prorektorji domačih in tujih univerz,
  • predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru,
  • dekani, profesorji in študenti,
  • dragi gostje,


danes mineva 43 let, odkar je skupščina Republike Slovenije 18. 9. 1975 sprejela Zakon o ustanovitvi Univerze v Mariboru. Kljub temu lahko rečemo, da je akademsko delo v Mariboru starejše, saj temelji mariborskega visokega šolstva segajo več kot 150 let nazaj, prve višje in visoke šole pa so bile ustanovljene leta 1959/60. Kmalu nato so prerasle v visoke šole oziroma fakultete in leta 1961 konstituirale Združenje visokošolskih zavodov, predhodnico današnje Univerze v Mariboru. Nekatere ustanovne članice v teh dneh tudi že praznujejo 60 let razvoja svojih študijskih programov.


Zahvaljujem se vam, da s svojo prisotnostjo na današnji prireditvi potrjujete spoznanje o posebni vlogi univerze v družbi, ki ji je Republika Slovenija z ustavo zagotovila avtonomijo. Avtonomija za univerzo pomeni predvsem zavezo in odgovornost, da s temeljnim državnim dokumentom dodeljeno zaupanje širše družbe upraviči z družbeno odgovornim in angažiranim delovanjem ter pri tem svoje delovanje temelji na visokih etičnih standardih, moralnih normah, medsebojnem spoštovanju in kulturi dialoga. V tem kontekstu gre razumeti avtonomijo univerze kot pravico do avtonomnega notranjega organiziranja in odločanja o tem, na kakšen način bo s predlaganim programom dela uresničevala cilje, zapisane v svoji strategiji razvoja, in preko tega tudi cilje, zastavljene v Resoluciji o Nacionalnem programu visokega šolstva in Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije.


Če citiram kitajskega filozofa Laoceja izpred več kot 2500 let, ki je rekel:  videti stvari v semenu, to je genialno, potem lahko ugotovimo, da iz tega izhaja poslanstvo, ki mu moramo na univerzi posvetiti posebno pozornost. Vrsta osebnosti, ki so ostale zapisane v zgodovinskem spominu posameznih držav in narodov, potrjuje izjemno zahtevnost tega poslanstva. Isaac Newton, Thomas A. Edison, Charles Darwin, Auguste Rodin, Lev N. Tolstoj so bili v svoji mladosti v času šolanja doma ali v izobraževalnih ustanovah označeni kot podpovprečni, nekateri izmed njih posledično iz izobraževalnih ustanov tudi izključeni. Danes lahko iz varne zgodovinske razdalje ugotavljamo, da v takratnem času izobraževalne ustanove ter učiteljice in učitelji niso uspeli prepoznati potencialov teh izjemnih posameznikov, a sta čas in predvsem njihova vztrajnost na srečo prinesla svoje. Njihove izkušnje navajajo na misel, da sreča ne obstaja, obstaja le vztrajnost. Slednja mora biti osnovna vrlina univerzitetne skupnosti, ki mora svoje poslanstvo razumeti kot skrb za trajnostni razvoj univerze in družbe, v kateri deluje. Univerza šteje svoje življenje v stoletjih, kar lahko ponazorimo z njenim dolgotrajnim zgodovinskim spominom, kratkotrajni oziroma delovni spomin predstavljajo desetletja njenega življenja, senzorični spomin pa predstavlja mandat posamezne rektorice oziroma rektorja. Znanstvena spoznanja so potrdila, da se informacija iz senzoričnega spomina prenese v delovni spomin le, če je v senzoričnem spominu prisotna dovolj dolgo časa, in iz delovnega spomina v dolgotrajni spomin oziroma v zavest univerzitetnega življenja z dovolj dolgim ponavljanjem zapisovanja te informacije. To so resnice, ki smo jih v času našega šolanja izkusili vsi, in morda za posameznika ni pomembno, da so to hkrati tudi znanstvena spoznanja. Vsekakor pa je to spoznanje ključno za razumevanje zagotavljanja trajnostnega razvoja širše skupnosti, državnih institucij in univerze. Univerza mora videti dlje in pomniti dlje. Od tod izhaja njena izvorna zavezanost skrbi za trajnostno delovanje. Zato je naloga vsake rektorice oziroma rektorja, da v času svojega mandata delovanje univerze zastavi v smeri doseganja zastavljenih ciljev dolgoročne razvojne strategije univerze, saj samo s takšnim delom prispeva k pisanju njenega zgodovinskega spomina in zagotavlja trajnostni razvoj. Skladno s tem na univerzi upravičeno pričakujemo, da si bodo tudi druge inštitucije, ki so zavezane trajnostnemu delovanju, prizadevale za doseganje ciljev razvojnih strateških dokumentov, ki jih je sprejel najvišji zakonodajni organ oblasti, še posebej tistih, ki zadevajo delovanje in razvoj slovenskih univerz. Pri tem si želimo, da bi prihodnji zakonski okvir delovanja slovenskih univerz v celoti upošteval definicijo javne službe na področju visokega šolstva, ki pravi, da javno službo sestavljata izobraževalna in raziskovalna dejavnost, ki sta enakovredni in medsebojno neločljivo povezani, prav tako pa, da znotraj zakonskih določb uredimo tudi stimulativnejše delovne pogoje za zaposlene na slovenskih univerzah. ​


inavguracija 2018.jpg



Univerza mora biti v okolju, v katerem deluje, vidna in videna, zato je pomembno, kaj se na njej dogaja. Biti mora torišče konstruktivne kritične misli, ki izhaja iz samokritičnega pristopa ob upoštevanju objektivnih danosti. Nenehno mora skrbeti za razvoj akademskih vrednot, kulturo dialoga in spoštovanje etičnih in moralnih norm. Delo na univerzi temelji na medsebojnem zaupanju, zato ga moramo razumeti kot svojo odgovornost, odgovornost do sodelavca, do študenta, odgovornost študenta do profesorja in vseh nas do družbe. Pri svojem delovanju moramo govoriti odkrito in pošteno. Iskreno. Ker je tako prav. Ker lahko le na ta način zagotavljamo nenehno gradnjo vrednot naše akademske skupnosti in ker se moramo čutiti dolžni te vrednote prenašati tudi na širšo družbo.


Univerza je okolje, ki je zavezano ustvarjalnemu delu, od katerega širša družba pričakuje ustvarjanje novega znanja in novih spoznanj. To pa zahteva zagotovitev pogojev dela, v katerih imajo zaposleni zagotovljen ustvarjalen akademski mir. Naše delo na univerzi moramo razumeti kot poslanstvo, kot način življenja, ne kot poklic. Premalo nas je, da bi si lahko privoščili poprečje. Premalo nas je, da bi bili videni v poprečju. Zato moramo biti realni in si želeti nemogoče.


Študentke in študenti so v času svojega študija na univerzi že izgrajene osebnosti in zato poslanstvo univerze morda v tolikšni meri ne vključuje vzgojnega vidika, vendar pa lahko z ustrezno kulturo obnašanja in osebnim zgledom vplivamo na oblikovanje njihovih vrednot, kar jim bo pomembna popotnica v življenje. Univerza je tista, ki mora vedeti, kako lahko družba zagotovi svoj trajnostni razvoj. Prav zato bo odgovornost univerze v prihodnje še toliko večja.


Univerza v Mariboru dosega visoko kakovost izvajanih študijskih programov in znanstveno-raziskovalnega dela ter prenosa znanja v okolje. V prihodnje si bomo prizadevali delovanje naše univerze na vseh področjih kakovostno še nadgraditi.


Sam verjamem v Univerzo v Mariboru.


Verjamem v sodelavke in sodelavce in

verjamem v študentke in študente naše univerze.


Hvala.​



OPIS IDEJNE ZASNOVE AKADEMSKE TOGE

(prof. dr. sc. Jelka Geršak, vodja Raziskovalno-inovacijskega centra za design in oblačilno inženirstvo​)


Akademska toga se uvršča med insignije posamezne univerze. Njena geneza sega v 12. stoletje, v obdobje nastanka prvih univerz v Bologni in Parizu. Če so bila prva akademska oblačila bogoslužna oblačila duhovnikov, ki so bili ta čas edini predavatelji, so se ta skozi čas na univerzah modificirala. Že v 15. stoletju je bilo mogoče jasneje razlikovati akademska oblačila od duhovniškega habita. Sprva so služila kot uradno oblačilo, s časom je disciplina nošenja začela upadati, saj so vedno večji del predavanj na univerzah prevzemali laiki, ki so predavali v posvetnih oblačilih. V 17. stoletju se je običaj nošenja akademskih oblačil povsod ukinil, razen v Angliji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in na nekaterih univerzah v južni Nemčiji in Avstriji. Akademske toge postanejo oblačila za formalne priložnosti – ceremonije.


Akademske insignije danes ponovno pridobivajo svojo veljavo. Obudile so jih že številne univerze po Evropi. So orodje promocije, marketinga in komunikacije s širšo javnostjo, znotraj univerz pa soustvarjajo njihovo podobo, poudarjajo pripadnost ter pri zaposlenih in študentih vzbujajo ponos.


Rektor predstavlja univerzo kot znanstveno-raziskovalno in izobraževalno ustanovo, predstavlja pa tudi zaposlene, ki nenehno odkrivajo in razvijajo nova znanja ter jih skozi vsepovezanost tehnike, humanistike, družboslovja, ekonomije, medicine, naravoslovja, prava, pedagoških ved in umetnosti prenašajo na študente in v širšo družbeno skupnost. Ni zgolj naključje, da se je ob nastopu novega rektorja oblikovala iniciativa za idejno zasnovo nove podobe akademske toge, pomembnega sestavnega dela insignij rektorja Univerze v Mariboru.


Idejna zasnova insignij rektorja kot ceremonialnega akademskega oblačila temelji na tradiciji in simboliki, preneseni v oblačilo v obliki prepoznavnih detajlov. Insignije rektorja predstavljajo drugo največjo in drugo najstarejšo univerzo pri nas, univerzo z dolgo tradicijo, zaradi česar smo preučili tradicionalne oblačilne podobe akademskih oblačil in ohranili obliko daljše akademske toge, linije katere poudarjajo stabilno silhueto, lepoto in akademsko dostojanstvo. Barvna zasnova temelji na tradicionalni črni barvi, ki jo v skladu s celostno grafično podobo Univerze v Mariboru dopolnjujeta modra 7706CP Pantone in zlata v obliki obrob.


_MG_0818 (002) (Small)_toga_za objavo.jpg


Simbolika, ki poudarja podobo Univerze v Mariboru, je izražena v detajlih insignij rektorja. Obrobe, ki se nizajo z notranjega dela ovratnika navzven, predstavljajo liste knjige in vsa znanja, ki smo jih pridobili, razvili in ponotranjili, da lahko na temelju kulture dialoga in sodobnih učnih oblik ter metod, v odprtosti za sodelovanje, vodimo mlade na poti do znanja in zastavljenih ciljev. Prenos znanja na študente in v širšo družbeno skupnost izraža oblika ovratnika, ki simbolizira odprto knjigo.


Prisotnost Univerze v Mariboru v slovenskem prostoru, integrirane v sedmih slovenskih mestih, je simbolično ponazorjena v obliki sedmih gub na prednji in zadnji strani insignij  rektorja, pri čemer izrazitejša sredinska guba ponazarja steber, ki predstavlja Univerzo v Mariboru, ostalih šest gub pa simbolizira mesta, v katerih je Univerza v Mariboru prisotna.


Idejna zasnova in tehnološka izvedba insignij rektorja kot ceremonialnega akademskega oblačila sta potekali v okviru Raziskovalno-inovacijskega centra za design in oblačilno inženirstvo Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Insignije rektorja je oblikovala oblikovalka doc. dr. Sonja Šterman, medtem ko je prototip oblačila izdelal VB oblačilni inženiring iz Tešanovcev.



 Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor | +386 2 23 55 280 | rektorat@um.si | Davčna številka: SI 71674705 | Prijava